Nov zakon, ki ščiti žvižgače: slovenska podjetja morajo pred koncem tedna poročati o prijavah

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) opozarja, da se ta petek izteče rok, do katerega morajo podjetja s 50 ali več zaposlenimi KPK skladno z zakonom o zaščiti prijaviteljev oziroma t. i. žvižgačev oddati poročilo o notranjih oziroma zunanjih prijavah za leto 2023. Poročanje je za zavezance obvezno tudi, če ni bilo prejetih prijav.

O čem morajo poročati podjetja?

Obveznost poročanja o prejetih prijavah za preteklo leto določa februarja lani uveljavljeni zakon o zaščiti prijaviteljev, zavezanci pa poročila tako oddajajo prvič. Zavezanci, ki jih je okoli 3000, so subjekti v javnem in zasebnem sektorju s 50 ali več zaposlenimi (oziroma pri izjemah, ki jih določa zakon, tudi podjetja z manj zaposlenimi), so sporočili s KPK.

Zavezanci morajo poročati o številu prejetih, anonimnih in utemeljenih prijav ter o številu obravnavanih povračilnih ukrepov, navesti pa morajo tudi podatek o zaupniku. KKP opozarja, da morajo zavezanci poročilo oziroma obrazec oddati tudi v primeru, če lani niso prejeli prijav po zgoraj omenjenem zakonu, poročanje pa je obvezno tudi za subjekte, ki so notranjo prijavno pot vzpostavili šele do 17. decembra lani, ko se je iztekel skrajni zakonski rok.

Za neoddano poročilo zagrožena globa

Za poročanje sta na voljo dva obrazca, in sicer morajo obrazec za poročanje o notranjih prijavah izpolniti vsi zavezanci za vzpostavitev notranje prijavne poti, obrazec za poročanje o zunanjih prijavah pa mora izpolniti 25 organov za zunanjo prijavo.

Zavezance, ki še niso oddali poročila, KPK poziva, da z elektronsko oddajo obrazcev poskrbijo za poročanje podatkov v zakonskem roku, ki se izteče v petek. Neoddano poročilo namreč pomeni prekršek, za katerega so predpisane globe od 300 do 6000 evrov, odvisno od kategorije zavezanca.

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol