Kateri način ogrevanja je v Sloveniji najcenejši? (Preverili smo, kaj se najbolj splača)

Pri primerjavi cen energentov je odvisno, katere dejavnike primerjamo. Pri opredeljevanju glede najcenejšega ogrevanja je treba upoštevati tudi stroške investicije, servisov, popravil in drugih dejavnikov, kot so temperaturni primanjkljaj, izkoristek naprave, lokacija objekta, različen daljinski sistem, različni ponudniki energentov in storitev, način rabe objekta ... Tako da je pri izračunu končne cene energije za posamezno stavbo več spremenljivk in je nemogoče brez celotnega modela to natančno primerjati.

Najcenejši način ogrevanja

Vsekakor pa so primerjave za prvo oceno glede cene energentov na kilovatno uro prvi in zelo dober pokazatelj primerjave energentov. Vzemimo za primer povprečno enodružinsko stanovanjsko hišo z ogrevalno površino 140 kvadratnih metrov. Hiša ima izolirano podstrešje, dvoslojna PVC okna in 8-centimetrsko termoizolacijsko fasado. Predpostavimo, da znaša letna poraba energije 20 tisoč kilovatnih ur. Strokovnjaki za ogrevalne sisteme na Primerjam.si so izračunali, koliko znašajo stroški ogrevanja za takšno hišo na letni ravni.

Pri primerjavi samih stroškov nakupa energentov glede na kilovatno uro energije je lesna biomasa med najcenejšimi.

Podatki so sicer okvirni, ker se lahko višina začetne investicije od projekta do projekta precej razlikuje. Poleg tega pri izračunu na deset let ni upoštevano dejstvo, da ogrevalni sistemi s časom izgubljajo svojo učinkovitost, zato se letni stroški postopoma dvigujejo.

Drva: najcenejša, a nepraktična

Najcenejše je še vedno ogrevanje na drva, a ta niso primerna za vse domove. Z njimi je največ dela, potrebujejo prostor za skladiščenje. Čeprav gre za obnovljiv vir energije, obremenjujejo okolje z emisijami in trdimi delci.

• Prednosti: cena, dostopnost, obnovljiv vir energije, lahko jih pripravimo sami, subvencija ekosklada
• Slabosti: z ogrevanjem na drva je veliko dela, zamudno, potreben je prostor za shranjevanje drv, obremenilno za okolje
• Mesečni strošek drv (5 najhladnejših mesecev): 140 evrov
• Letni strošek drv: 700 evrov
• Skupni strošek v desetih letih (investicija in letni strošek energenta): 10.500 evrov

Zaradi nizkih cen se je v zadnjem letu povečalo zanimanje gospodinjstev za ogrevanje na lesno biomaso, zato lahko v kurilni sezoni Slovenci pričakujemo večjo obremenitev kakovosti zraka z emisijami.

Toplotna črpalka: višja investicija, ki se na dolgi rok povrne

Najbolj ekonomično in ekološko je ogrevanje s toplotno črpalko. Življenjska doba toplotne črpalke je 25 let, peči na drva, plin ali olje pa 15.

Za večino domov je najprimernejša toplotna črpalka zrak-voda. Izvedba voda-voda in zemlja-voda sta zahtevnejši, ker je treba narediti vrtino ali izkop za zemeljske kolektorje, zato je tudi investicija višja. So pa tovrstne toplotne črpalke učinkovitejše in porabijo precej manj električne energije.

• Prednosti: ekonomičnost, okolju prijazen obnovljiv vir energije, preprosto za uporabo, ni treba skladiščiti energenta, omogočajo hlajenje poleti, subvencija ekosklada
• Slabosti: visoka začetna investicija, slabši učinek in glasnost pri nizkih zimskih temperaturah
• Mesečni strošek elektrike (pavšalni obračun električne energije): 88 evrov
• Letni strošek elektrike: 1040 evrov
• Skupni strošek v desetih letih (investicija in letni strošek energenta): 16.900 evrov

Peleti: avtomatsko ogrevanje, zahtevno skladiščenje

Zaradi učinkovitega izgorevanja so izpušni plini od peletov čistejši v primerjavi z drvmi. Proces je popolnoma avtomatiziran in ga lahko nadzorujete na daljavo. Je pa skladiščenje peletov relativno zahtevno, saj morajo biti ves čas popolnoma na suhem.

• Prednosti: avtomatizirano ogrevanje, recikliran vir ogrevanja, nadzor nad dovajanjem kuriva, subvencija ekosklada
• Slabosti: potrebujete velik prostor za skladiščenje, peleti so občutljivi na vlago, odvisnost od dobaviteljev
• Mesečni strošek peletov (5 najhladnejših mesecev): 480 evrov
• Letni strošek peletov: 2400 evrov
• Skupni strošek v desetih letih (investicija in letni strošek energenta): 27.500 evrov

Ogrevanje na plin: najčistejše fosilno gorivo

Cene za zemeljski plin so se po strmi rasti v zadnjem času umirile in celo nekoliko padle. Česar pa ne moremo trditi za utekočinjen naftni plin (UNP), ki je trenutno daleč najdražji energent. Namestite ga zgolj, če nimate druge alternative.

• Prednosti: relativno čist vir energije, dober izkoristek
• Slabosti: drag energent, odvisnost od uvoza in geopolitičnih razmer, ni subvencije
• Mesečni strošek zemeljskega plina (5 najhladnejših mesecev): 420 evrov
• Letni strošek zemeljskega plina: 2100 evrov
• Skupni strošek v desetih letih (investicija in letni strošek energenta): 24 tisoč evrov

V katerem slovenskem mestu so najnižje položnice?

Agencija za energijo je objavila analizo cen toplote iz distribucijskih sistemov toplote za leto 2022. Razlike med sistemi v Sloveniji so iz različnih razlogov zelo velike. Ključni razlog je gorivo, ki ga posamezni sistem uporablja, poleg tega pa so sistemi tehnično zelo različni in tudi različno upravljani.

V Šaleški dolini so se lani kljub težavam pri izkopu premoga in premostitvenem ogrevanju s pomočjo plinsko-parnih turbin na strani Termoelektrarne Šoštanj ogrevali najceneje. Najceneje so se ogrevali v Velenju, najdražje pa v Trbovljah, kjer so za megavatno uro občani plačali kar trikrat več.

Najbolj ekološki način ogrevanja

Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje so v letu 2021 male kurilne naprave prispevale kar 53 odstotkov skupnih izpustov delcev PM10 na ravni države. Najbolj problematična je uporaba starih malih kurilnih naprav in kurjenje neustrezno pripravljenih oziroma drv, ki povečajo škodljive izpuste tudi do 20 odstotkov.

Po podatkih Zbornice komunalnega gospodarstva je v Sloveniji vsega skupaj okoli 500 tisoč kurilnih naprav, od tega pa je okoli 200 tisoč starih več kot 20 let. Po ocenah ministrstva za okolje, podnebje in energijo so se male kurilne naprave (do moči 30 kilovatnih ur) začele uporabljati v približno naslednjem obsegu:

• do vključno leta 1997: skoraj 110 tisoč naprav,
• od leta 1998 do leta 2011: čez 76 tisoč naprav,
• od leta 2012 do leta 2015: čez 19 tisoč naprav.

Za zamenjavo starih malih kurilnih naprav so pri Eko skladu na voljo nepovratne spodbude in krediti, v zadnjih treh letih so dodelili za 77 milijonov evrov subvencij in za 50 milijonov evrov kreditov. Vendar pa samo zamenjava ni dovolj – nova mala kurilna naprava mora biti pravilno vgrajena, redno vzdrževana in očiščena, skladna z veljavnimi predpisi ter ne nazadnje moramo upoštevati nasvete o pravilnem kurjenju. Mokra drva niso ustrezno gorivo, pri njih prihaja do nepopolnega zgorevanja, nastaja ogljikov monoksid, na dimniku se odlagajo saje in lahko posledično pride do vžiga teh saj ali dimniškega požara.

V Sloveniji je namreč v zimskem času zrak najbolj obremenjen z emisijami iz malih kurilnih naprav na lesno biomaso, in sicer so najbolj problematične vrednosti prašnih delcev in benzo(a)pirena, so za Metropolitan.si pojasnili na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo. Pri kurjenju nastajajo tudi ogljikov monoksid, nemetanske hlapne organske spojine, težke kovine in obstojna organska onesnaževala – med njimi tudi dioksini. Z vidika negativnega vpliva na kakovost zunanjega zraka sledijo male kurilne naprave na tekoča goriva.

Najmanj škodljive med individualnimi napravami pa so male kurilne naprave na plinska goriva.

Manj škodljivi za zrak, kot so individualne kurilne naprave, so sistemi za daljinsko ogrevanje. Pri velikih kurilnih napravah nastaja manj emisij onesnaževal zunanjega zraka kot pri malih kurilnih napravah, saj je čiščenje dimnih plinov in učinkovitost izgorevanja pri velikih napravah boljše.

Toplotne črpalke in geotermalna energija so najboljša izbira z vidika varstva zraka, saj neposrednih izpustov onesnaževal nimajo, za delovanje pa se porablja elektrika, ki se že v veliki meri pridobiva iz obnovljivih virov energije – delež obnovljivih virov energije pa se bo v prihodnjih letih še povečeval. Tudi če se del elektrike pridobiva iz termoelektrarne na premog ali plinske elektrarne, je to z vidika varstva zraka bolje, saj sta čiščenje dimnih plinov in učinkovitost izgorevanja pri velikih napravah boljša.

Najbolj primeren način ogrevanja je odvisen tudi od specifik posameznega kraja, zato na ministrstvu priporočajo, da prebivalci upoštevajo lokalni energetski koncept, kjer je na podlagi okoljskih kriterijev in tehničnih karakteristik stavb z odlokom predpisana prioritetna uporaba energentov za ogrevanje.

Je pa treba dodati, da Slovenija leži na jugovzhodnem delu Alp, katerih grebeni in vrhovi segajo do tretjine troposfere ali še višje. Ker na severni polobli v srednjih geografskih širinah prevladujejo zahodni vetrovi, predstavlja lega vzhodno od tako velikega gorovja lego v zavetrju. Posledica tega je, da so vetrovi pri nas v glavnem šibki in še posebej pri tleh najmočnejši – komaj dosegajo hitrosti, ki so na ravninah severne Evrope običajne. Poleg tega je Slovenija reliefno razgibana dežela. Večina mest je v dolinah in kotlinah, v katerih se pogosto pojavljajo temperaturni obrati, ki še posebej v hladnih mesecih lahko brez prevetritve vztrajajo tudi več zaporednih dni. V takšnih razmerah so lahko že razmeroma majhni izpusti onesnaženja dovolj za visoko onesnaženost zraka.

Novo na Metroplay: "Za vsako uro, ki jo vložimo v vadbo, dobimo nazaj 3 ure življenja" | Leon Bedrač, 2. del