Že poleti smo na Metropolitan.si opozarjali, da potniki na večini peronov avtobuse čakajo pod žgočim soncem, saj nadstreškov, ki bi jim nudili senco, ni.
Ljubljanska avtobusna postaja od 24. avgusta 2026 deluje na začasni lokaciji ob Masarykovi cesti, vzhodno od železniške postaje. Selitev je del prenove območja osrednjega potniškega vozlišča, nova lokacija pa ima 46 peronov, med njimi sedem za zglobne avtobuse.
Ogromna asfaltna ploščad
Da nova "začasna" avtobusna postaja v Ljubljani v marsikaterem praktičnem pogledu ni prijazna do potnikov, smo opozarjali že poleti, ko smo jo obiskali. Na veliki odprti ploščadi so čakajoči potniki prepuščeni vremenu – od neznosne poletne pripeke, do dežja in v nadaljevanju leta tudi snega. Čakalnica na postajališču sicer obstaja, ta je v sklopu blagajne na samem začetku postaje. Vendar je majhna in od večine peronov precej oddaljena.
Žalostna podoba čakajočih potnikov nas je pričakala tudi ob ponovnem obisku, tokrat že globoko v jeseni. Na srečo ni deževalo, a so potniki po vsej postaji zaradi odsotnosti čakalnih klopi posedali po tleh.
Le 14 peronov od skupnih 46 je namreč opremljenih z majhnim nadstreškom in klopjo, kar še zdaleč ne zadošča za vse, ki vsak dan potujejo skozi postajo. Pod vsakim od res majhnih nadstreškov na izbranih peronih lahko po naši oceni zavetje najde največ pet ljudi s prtljago. Na klopici pod njim je prostora še za manj potnikov.
Zato ni nič čudnega, da smo bili priča prizoru, kot je ta spodaj, ko so ljudje med čakanjem sedeli kar na robnikih pločnika in ob bližnjem parkirišču.
Zmedeni turisti
Turistov tudi po koncu poletja ne manjka, saj Ljubljana še vedno privablja številne obiskovalce. Na postaji ustavljajo tudi mednarodni avtobusi prevoznika FlixBus, zato je za mnoge od njih prav ta prostor prvi ali zadnji stik s prestolnico. Kot smo ugotovili, so potniki na mednarodnih linijah še posebej zapostavljeni, saj njihovi avtobusi odhajajo z notranjih peronov – majhnih otočkov sredi asfaltne ploščadi, kjer ni niti skromnih nadstreškov, kaj šele sedežev.
Zamude mednarodnih avtobusov so številnim tujcem na dan našega obiska čakanje še podaljšale. Med njimi smo opazili kar nekaj starejših potnikov, ki so bili zaradi utrujenosti prisiljeni sesti na tla, medtem ko so se okoli njih v veliki zmedi križale poti prihajajočih in odhajajočih avtobusov.
Uporabniku neprijazno
Očitno je, da so snovalci začasne postaje očitno spregledali številne praktične potrebe potnikov. Razmere tako dajejo vtis, da javni promet pri nas načrtujejo predvsem tisti, ki ga sami ne uporabljajo. Potnikom ni prijazna niti okolica postaje, ki je zaradi gradnje Emonike spremenjena v veliko gradbišče. Razumljivo, kakopak. Avtobusni potnik pa mora do najbližjega gostinskega lokala na železniški postaji, kjer bi lahko počakal na zamujajoči avtobus, prehoditi nekaj sto metrov ob zelo prometni ulici, kar je s prtljago precej nerodno. Za mnoge bi odhod s perona pomenil tudi tveganje, da avtobus medtem odpelje. Upamo le, da bodo pristojni pred začetkom zime poskrbeli za več nadstreškov ali za drug ustrezen prostor, kjer bodo potniki med čakanjem na avtobus zaščiteni pred dežjem, vetrom in mrazom.
