Ljubljana bo le dobila novo Narodno in univerzitetno knjižnico (znano je, kje bo in koliko bo stala)

Ministrstvo za okolje in prostor je ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport izdalo gradbeno dovoljenje za gradnjo Narodne in univerzitetne knjižnice - NUK II, so sporočili iz ministrstva za izobraževanje. Projekt je ocenjen na 100 milijonov evrov, gradbena dela pa se bodo začela predvidoma konec leta 2023 oziroma v začetku leta 2024.

V prihodnjem letu bosta izdelana projekt za izvedbo gradnje NUK II in projekt za razpis, nato pa bo pripravljen še razpis za izvajalca gradbenih, obrtnih in instalacijskih del. Hkrati s tem bodo potekale še nekatere arheološke raziskave in izvedba vrtin za toplotne črpalke, še piše v sporočilu.

V neposredni bližini Križank

Kot sta novembra ob obisku NUK povedala predsednik vlade Robert Golob ter minister za izobraževanje, znanost in šport Igor Papič, bo vlada povratna sredstva poiskala znotraj nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost. Če sredstev ne bi bilo dovolj, bo vlada manjkajoči del zagotovila v integralnem proračunu.

Ravnatelj NUK Viljem Leban je tedaj izpostavil, da gre pri NUK II v nasprotju s potrebami pred desetletji danes bolj za uporabniške prostore in ne za skladišča ter da bodo večino gradiva tudi v prihodnje hranili na Leskoškovi cesti.

Za projekt nove nacionalne knjižnice, ki bo zgrajena na zemljišču v neposredni bližini Križank na vogalu Emonske in Zoisove, je bila na mednarodnem natečaju leta 2012 izbrana arhitekturna rešitev biroja Bevk Perović arhitekti. Zgodba z NUK II sicer sega že v 80. leta minulega stoletja, ko je na prvem arhitekturnem natečaju konec 80. let zmagal arhitekt Marko Mušič, a je projekt ostal nerealiziran.

Sporna tri zemljišča

Zadnji v vrsti zapletov z gradnjo NUK II pa se je zgodil zaradi težave z delom zemljišča za NUK II v lasti Mestne občine Ljubljana. Leta 2006 je bila namreč sklenjena pogodba med ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport in Molom, po kateri je Mol zemljišča podelila za namen izgradnje NUK II, s čimer bi po izgradnji v objektu imela svoj solastniški delež. Vendar v pogodbo niso bila vključena tri zemljišča, ki takrat še niso bila zemljiškoknjižno urejena, za katere pa se je izkazalo, da jih je potrebno vključiti.

V proračunu ni bilo dovolj sredstev

Ko je leta 2020 projektant oddajal vlogo za gradbeno dovoljenje, so ugotovili, da je za omenjena zemljišča potrebno pridobiti stavbno pravico. Zapletlo se je, ker je Mol izrazila željo, da država odkupi zemljišča v celoti. Konec leta 2020 je bila tudi narejena cenitev, a ker v proračunu ni bilo sredstev za odkup zemljišč, so se stvari zaustavile.

Razplet je sledil novembra lani, ko je ravnatelj NUK Viljem Leban s tedanjo ministrico za izobraževanje, znanost in šport Simono Kustec ter ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem podpisal dogovor o ureditvi medsebojnih razmerij, ustanovitvi stavbne pravice in začasni uporabi dela nepremičnin za gradnjo NUK II, ki je uredil še zadnja odprta vprašanja glede rabe zemljišč. Spomladi 2020 je sicer vlada projekt NUK II na podlagi interventnega zakona za zagon gospodarstva po epidemiji umestila na seznam pomembnih naložb.

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol