Ljubljana v povprečju prejme kar okoli 1200–1400 mm padavin letno, toda ali je bilo vedno tako?
Imate tudi vi zadnja leta občutek, da je Ljubljana postala nekoliko ... no, depresivna prestolnica? V mrzlih mesecih jo duši megla, pa ne le to: skozi celotno leto se pravzaprav zdi, da nekaj težko pričakovanim dnem lepega vremena vsakič sledi dolgo deževno obdobje.
Občutke potrjujejo tudi dejstva: po statističnih podatkih je Ljubljana druga najbolj deževna evropska prestolnica, takoj za Podgorico v Črni gori. V povprečju prejme kar okoli 1200–1400 mm padavin letno. Obenem to, zakaj tu tako pogosto dežuje, niso le skrbi ljubljanskih prebivalcev, temveč neprijetne vremenske razmere opažajo tudi številni turisti in tujci, ki so se preselili k nam, med njimi Američan iz Kalifornije, ki v Ljubljani živi dobri dve leti – dovolj, da je na forumu Reddit sprožil živahno razpravo o tem, kaj za vraga se dogaja z ljubljanskim vremenom: je bila Ljubljana od nekdaj tako deževna?
Uporabnik, rojen v San Diegu, ki je v Ljubljano prišel skupaj z ženo, je zapisal: "Ljubljano obožujem, tu sem našel prijatelje, vzljubil mesto, ampak ... res ima veliko dežja. Moja žena (domačinka, ki se je v prestolnico vrnila po dvajsetih letih) je tega že sita in vztraja, da nekoč ni bilo tako. Ko sva preverila podatke, sva ugotovila, da Ljubljana prejme več padavin kot Seattle, ki slovi po dežju."
Svoje vprašanje je zaključil z dilemo: sta zadnji dve leti izjema – ali pa se je pač treba navaditi na novo mokro realnost (ali preseliti kam drugam)?
Petdeset odtenkov sive
Na njegovo vprašanje se je odzvalo več deset uporabnikov, večinoma domačinov. Veliko jih je poudarilo, da Ljubljana že dolgo slovi po visoki količini padavin, a da se je v zadnjih desetletjih zgodila sprememba: nekoč je večino padavin pozimi predstavljal sneg, danes pa enake količine padejo v obliki dežja – kar ustvarja vtis še bolj vlažnega in turobnega vremena.
Nekateri so odgovorili bolj strokovno: Ljubljana leži v kotlini, na robu Julijskih Alp, ki s svojo orografsko pregrado zadržujejo vlago iz Jadranskega morja. To povzroča pogosto padanje dežja, zlasti jeseni in pozimi. Poleg tega je pogost pojav temperaturne inverzije, ki Ljubljano v hladnih mesecih ovije v meglo in zrak slabe kakovosti.
Del uporabnikov pa priznava, da tudi sami čutijo spremembo, a jo težko podkrepijo z dejstvi. Pojavljajo se komentarji, kot so: "Ko sem bil otrok, se mi zdi, da je bilo več sonca," ali "V zadnjih treh letih so maji izjemno mokri, to ni več naključje. Sit sem tega, da tu vsak dan vidimo samo petdeset odtenkov sive." Hkrati nekateri opozarjajo, da primerjave s Kalifornijo niso realne, saj gre za povsem drugačno podnebje.
Če bi se avtor izvornega vprašanja na forumu odločil, da ima dežja dovolj in da je čas, da se preseli drugam, so mu svetovali primorsko regijo, kjer je več sončnih dni in milejše zime, severovzhodno Slovenijo (Prekmurje, Maribor), saj je to sušnejše območje z manj meglenimi dnevi, ter višje ležeče kraje okoli Ljubljane, ki so pogosto bolj sončni zaradi višine nad megleno kotlino.
Morda vas zanima tudi:
- Tujec izgovoril, kar si mislijo mnogi: "Kako je mogoče, da se Ljubljančani povsod vozijo z avtom?"
- "Sem zgrešil kakšno tekmovanje v buljenju?" Turist presenečen nad nenavadnim početjem Ljubljančanov
Podatki in klimatske analize sicer kažejo naslednje:
- Skupna količina padavin se dolgoročno ne povečuje drastično, ponekod se celo nekoliko zmanjšuje (zlasti jeseni in spomladi).
- Se pa spreminja narava padavin: več je intenzivnih, kratkotrajnih nalivov, ki povzročajo poplave.
- Povečuje se zimska količina dežja na račun vse manj snežnih padavin.
- Decembrska depresija je v Ljubljani realnost: v nekaterih letih je bilo v Ljubljani le 15–20 ur sonca v celem mesecu.
Vpliv podnebnih sprememb, lokacije v kotlini, odsotnosti snega in večje intenzivnosti padavin torej skupaj ustvarjajo vtis, da dežuje ves čas, realnost pa je bolj kompleksna. A kljub temu Ljubljana ostaja priljubljena za življenje – s kapsulami vitamina D na nočni omarici in dežnikom, ki vedno počiva v torbi.
