Podražili se bosta položnici za vodo in komunalne odpadke.
V Ljubljani bodo 1. februarja začele veljati višje cene oskrbe s pitno vodo in ravnanja z odpadno vodo ter komunalnimi odpadki. Po besedah direktorja javnega podjetja Voka Snaga Davida Polutnika bo položnica za vodo dražja za 0,09 do 0,60 evra z vključenim DDV, cena na položnici za komunalne odpadke pa se bo z DDV zvišala od 0,22 do enega evra.
Spremembe bodo na položnicah vidne marca
Po Polutnikovih pojasnilih uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja predvideva vsakoletno uskladitev izračuna cen storitev.
Nove cene bodo začele veljati 1. februarja, kar pomeni, da se bodo na položnicah občanov odražale marca, je na današnji redni tedenski novinarski konferenci župana Zorana Jankovića pojasnil Polutnik.
"Na področju oskrbe s pitno vodo ostajamo še vedno najcenejši med večjimi mestnimi občinami, prav tako smo pa pri odvozu smeti še vedno med najugodnejšimi v Sloveniji," je sklenil direktor javnega podjetja Voka Snaga.
Ljubljana prevzela izvajanje komunalnih storitev v Brezovici
Janković je ob tem spomnil, da je Voka Snaga prevzela tudi izvajanje obvezne gospodarske javne službe komunalnih storitev v občini Brezovica. V ljubljanskem javnem podjetju se je zaposlilo tudi vseh 13 zaposlenih iz Javnega komunalnega podjetja Brezovica, ki so opravljali delo na področjih vodovodnega in kanalizacijskega omrežja.
Vodja občinske službe za energetsko upravljanje Petra Šeme je medtem predstavila predlog odloka o prioritetni rabi virov energije in energentov na območju občine, o katerem bo mestni svet odločal na ponedeljkovi seji. Kot je pojasnila, tovrsten odlok od leta 2016 že obstaja, a je nekoliko neustrezen oziroma zastarel glede na energetske politike.
Kaj naj bi se spremenilo?
Bistvena sprememba razen izrazoslovja nekaterih ključnih energetskih meril je prenovljen vrstni red prioritetnih energentov.
"Prvo je izkoriščanje odvečne toplote, to je toplota, ki že obstaja in jo je smiselno izkoristiti, če za to obstajajo tehnični in ekonomski pogoji. Sledi sončno obsevanje s solarnim ogrevalnim sistemom, nato energetsko učinkovit daljinski sistem ogrevanja, plinasta biomasa in vsi ostali obnovljivi viri, kot so toplotne črpalke in pa tudi trdna biomasa pred zemeljskim plinom. To je ta ključna sprememba, ki se spreminja s tem odlokom," je dejala.
Po njenih besedah je cilj odloka zagotoviti sodoben, energetsko učinkovit in zakonodajno skladen okvir, ki spodbuja učinkovito rabo, razogljičenje, rabo obnovljivih virov in zaščito potrošnikov.
