V Ljubljani so junija predstavili vizijo razvoja mesta do leta 2045. Kakšni projekti in novosti čakajo prestolnico v prihodnjih desetletjih, prikazuje razstava Supermesto, ki je trenutno brezplačno na ogled v atriju Mestne hiše.
Vizija Supermesto temelji na 7 ključnih stebrih, ki skupaj določajo smer delovanja in razvoja Ljubljane do leta 2045. Kot pravijo na MOL, "vsak steber prispeva k ustvarjanju mesta, ki bo tudi v prihodnje kakovostno za življenje, trajnostno, vključujoče in odporno na izzive prihodnosti."
Vizija mesta
Glavni mestni urbanist Rok Žnidaršič je med ključnimi razvojnimi področji izpostavil samooskrbne prehranske sisteme, živahna četrtna središča, samozadostno in odporno infrastrukturo ter kratke razdalje vsakodnevnih poti. "Tisto, kar želimo, je dati težo vsaki četrtni skupnosti, vsakemu predelu mesta in ga enakomerno naprej razvijati, torej območja starega mestnega jedra, območja zgodovinskih vasi, okrog katerih so se posamezni gravitacijski deli v mestu razvijali, območje socialističnih sosesk in pa novih sodobnih sosesk, kot bodo Stanežiče," je dejal ob predstavitvi vizije in spremljajoči razstavi.
"Zelena infrastruktura bo leta 2045 sestavni del vsakega novozgrajenega javnega objekta, obstoječi javni prostori pa bodo dodatno ozelenjeni," je dejal urbanist in dodal, da bodo drevoredi in zeleni pasovi ob železniških progah predstavljali linijske mestne parke, ki bodo idealni za sprehode, kolesarske povezave med soseskami.
Vizija razvoja Ljubljane do leta 2045 temelji na treh razvojnih smernicah (mesto, odporno na podnebne spremembe, mesto dobre dostopnosti ter kakovostna podoba mesta in mestne krajine) ter na sedmih interdisciplinarnih področjih, ki skupaj določajo smer delovanja in razvoja mestne uprave, javnih zavodov in skladov ter javnih podjetij in ostalih gospodarskih družb v pretežni lasti MOL, je zapisano na spletni strani MOL.
V Šiški bo tretji največji park v mestu
V okviru Vizije razvoja Ljubljane do leta 2045 bodo na območju Remize LPP, ki stoji na Celovški cesti 160, uredili nov park in mestna stanovanja, remizo pa preselili v Stanežiče. Kot pravijo na MOL, bodo zelene površine z vodnimi elementi omogočale številne oblike rekreacije, športne aktivnosti, piknike in druge družabne dogodke. Vodna površina v parku bo hkrati tudi zbiralnik meteorne vode iz streh, zato bo v ostale vodotoke manjši pritok, kar naj bi zmanjšalo tveganje poplav.
Arhitektura novih mestnih stanovanj bodo zasnovana z upoštevanjem načel podnebno odzivne arhitekture, pravijo na MOL. "Stanovanja bodo energijsko učinkovita in prilagojena na podnebne spremembe. S tem bomo znižali stroške energije, prispevali k varovanju okolja in poskrbeli za prijeten dom številnih mladih družin in posameznikov," so zapisali. Medtem bodo na novi lokaciji v Stanežičah zgradili novo sodobno remizo, ki bo zrasla na območju pod parkiriščem P+R. "Ta bo omogočala prostor za 350 avtobusov ter vzpostavitev polnilnic za električna, vodikova in plinska vozila," dodajajo.
V Stanežiče bodo iz Šiške preselili remizo Ljubljanskega potniškega prometa (LPP), v nov skupni center pa bi se preselilo še občinsko podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice.
Med infrastrukturnimi projekti so predvidene še obvoznica Gameljne, nova dostopna cesta do območja Policijske akademije v Tacnu ter premik trase obvozne ceste mimo Sadinje vasi zaradi ohranitve celovitosti kmetije.
Prednost naj bi imeli kolesarji
Vzpostavljena bo neprekinjena kolesarska mreža, ki povezuje soseske, lokalna središča in regijo, v viziji tudi načrtuje občina. Občinske kolesarske poti se bodo povezovale z državnimi, posebne kolesarske ulice v mestu pa bodo dajale prednost kolesarjem pred motoriziranimi vozili.
Ljubljana bo po besedah podžupana in arhitekta Roka Žnidaršiča "v zelo kratkem času" dobila baterijski tramvaj. Tega MOL opisuje kot enega ključnih razvojnih projektov prihodnjega javnega potniškega prometa v prestolnici. Gre za sistem hitrega avtobusnega prevoza, ki po uporabniški izkušnji in videzu spominja na sodoben tramvaj, vendar vozi po cestišču in ne po tirih.
Živahne soseske
Pomemben del vizije je tudi urbana samooskrba – MOL želi spodbujati vrtnarjenje in lokalno pridelavo hrane ter tako zelenim površinam dodati še uporabno, skupnostno dimenzijo.
Glavni mestni urbanist je med ključnimi razvojnimi področji izpostavil samooskrbne prehranske sisteme, živahna četrtna središča, samozadostno in odporno infrastrukturo ter kratke razdalje vsakodnevnih poti. Tržnice bodo središče lokalne oskrbe, pri čemer na občini izpostavljajo lokalno vrtičkarstvo in razvejano mestno kmetijstvo.
Center vodnih športov Livada: kajak, kanu, sup, veslanje, rekreacija, zelene površine in poti ob Ljubljanici bodo povezali Špico, Prule in PST v odprt prostor za vse generacije.
Mesto bo povezoval sodoben in celovit kanalizacijski sistem, organiziran v treh enakovrednih vejah - kanalih AO, B0 in CO - vezanih na porečja obstoječih vodotokov, še izhaja iz vizije. Odpadne vode se bodo zbirale, odvajale in čistile na sodobnih čistilnih napravah, nato pa se bodo očiščene vrnile v naravni vodni krog. Na področju ogrevanja izpostavljajo postopno opuščanje fosilnih goriv. Daljinsko ogrevanje se razvija v čist, učinkovit in krožni energetski sistem. Do leta 2045 se bo najmanj 70 odstotkov energije zagotavljalo iz lastnih virov.
