Izpostavil je težavo, s katero se soočajo številni ...
Na vedno navdihujoči spletni platformi Reddit se je te dni razvnela še ena pestra razprava. Uporabnik je na ljubljanskem podredditu objavil zapis o čisto vsakdanji situaciji: čakanju v vrsti. A težava, ki jo je izpostavil, ni organizacijska, temveč telesna. Oziroma natančneje: prostorska.
"Kaj se je zgodilo s spoštovanjem medosebne razdalje v Ljubljani?" začne svoj zapis. In slikovito nadaljuje: "Brez izjeme, vedno ko stojim v vrsti v Ljubljani, oprostite izrazu, imam skoraj spolni ud v riti ali pa čutim prsi na hrbtu. Ne vem, kdaj je prišlo do te spremembe, verjetno po koncu korone, ampak 90 % ljudi se niti približno ne zaveda, da ti ne dajejo absolutno nobenega osebnega prostora v koloni in te še rinejo naprej, kot da bodo s tem kaj prej na vrsti. Tudi ko se obrneš, presenečen, da imaš med sabo in človekom za sabo pet centimetrov in jim nameniš postrani pogled, češ, prosim za malo osebnega prostora, sploh ne registrira. Takoj, ko se premakneš malo naprej, da lahko dihaš, ta človek stopi za tabo in ti začne dihat po vratu. V nekaterih situacijah bi lahko to klasificirali že kot kakšno nadlegovanje."
Dodaja, da nima ideje, kakšna je rešitev. "Naj začnem kašljati v ljudi ali jih prijazno naprošati, da mi dajo vsaj teh deset centimetrov? To potencialno vodi v vsaj pet takih zagretih interakcij na dan, ki pa verjetno nič ne popravijo."
Morda vas zanima tudi:
- Ljubljančanka na Redditu postavila provokativno vprašanje: "Kar naravnost bom vprašala ..."
- Kupec obsodil ogabno navado, ki jo opaža v Lidlu in Hoferju, a za njo se skriva presenetljiv razlog
Voziček v hrbet
Objava je naletela na plaz komentarjev, ki so avtorju v veliki večini avtorju pritrdili – in dodali še svoje zgodbe, frustracije in celo taktične odgovore na jemanje osebnega prostora. "Pozabil si na voziček, ki ti ga zarinejo v hrbet", je na primer zapisal nekdo. Drugi uporabnik je dodal: "Ko ne skočim prvi centimeter za nekom, ki se premakne v vrsti, osebe zadaj že jamrajo. Kaj mislijo, da bodo tako prej na vrsti?"
Nekateri odgovori so praktični. Uporabniki poročajo o lastnih strategijah, kako obraniti svoj osebni prostor: "Jaz stopim korak nazaj, direktno na nogo, potem je malo stokanja, ampak razdalja pa je."
Ali pa: "Če se nekdo tako postavi za mano, se postavim bočno, ko se naslednjič premaknem, in dam noge na široko. Če imam voziček, pa grem pred voziček in neučakanca kontroliram z vozičkom, da ne more bližje."
Za druge so tovrstne peripetije sestaven del vsakdanjika. "Zgodba mojega življenja ... delo v trgovini ti vsak dan pokaže, da večina ljudi sploh nima možganov ali receptorjev za čustva, razen za jezo in cviljenje, podobno petletnemu otroku."
Številni se sprašujejo tudi, kdaj in zakaj smo pozabili na fizično distanco, ki smo jo med pandemijo kar dobro usvojili. Eden izmed komentatorjev je zapisal: "Še nekdo, ki pogreša tisti meter in pol varnostne razdalje. Ja, folk je na korono že čisto pozabil."
Drugi dodaja: "Edina dobra stvar korone, da so vsi stali dva metra za teboj ..."
Povedati ali potrpeti?
Kaj torej storiti? Posredno ali neposredno pokazati ljudem, ki rinejo v tvoj osebni prostor, da potrebuješ več prostora? Nekateri komentatorji kritizirajo tudi 'subtilen' pristop signaliziranja z obračanjem, zavijanjem z očmi in dihanjem skozi nos.
"Se bojite pogovarjati z neznanci? Naravnost jim povejte, kaj vas moti, namesto da nekaj signalizirate s pogledi. Saj vam ni treba biti nesramni. Jaz povem in sem do zdaj v 90 % primerih dobil nazaj nekaj v stilu 'Aja, sorry'."
Čeprav se morda zdi, da gre za površinsko pritoževanje, debata kaže na globlje nelagodje ob vse večji gneči v urbanem okolju – in ob vse manjšem spoštovanju telesnih meja. Čeprav se sliši trivialno, gre za bistveno komponento družbenega sobivanja. Ko je prostor pretesen, namreč ni prostora za prijaznost.
Komentatorji niso našli enotne rešitve, vseeno pa je skupni imenovalec večine odgovorov zavedanje. Da v javnem prostoru nismo sami in da čakanje v vrsti ni tekmovanje. In če lahko preštejete trepalnice osebi pred seboj, je morda čas za korak nazaj.
