V elektronske poštne predale slovenskih medijev je priromalo neobičajno obvestilo.
Nekdanja oblikovalka Špela Goltes je več osrednjim slovenskim medijem posredovala zahtevo, naj do 27. decembra prenehajo uporabljati Mercatorjev logotip. Trdi namreč, da gre za njeno avtorsko delo, za kar od Mercatorja zahteva tudi odškodnino. V Mercatorju trdijo, da so prenos avtorskih pravic za logotip že uredili.
V Mercatorju zahtevi nasprotujejo
Odvetniška družba, ki zastopa Špelo Goltes, je v dopisu, posredovanem medijem - med njimi so Delo, Dnevnik, Večer, Žurnal24, POP TV, Kanal A in Televizija Slovenija -, navedla, da je Mercatorjev logotip avtorsko delo njihove stranke. Sodišče je po njihovih navedbah ugotovilo, da gre za njeno samostojno avtorsko stvaritev, zaradi katere naj bi ji od leta 2005 pripadale materialne avtorske pravice.
V Mercatorju zahtevi Goltesove, ki je s trgovcem v večletnem sporu, nasprotujejo. Poudarjajo, da znak Mercatorja, iz katerega izhaja tudi današnji logotip, izvira iz let 1968 in 1969 ter da ga je oblikoval Gregor Košak. Po njihovih navedbah je bil prenos avtorskih pravic s Košakom urejen transparentno in ni bil sporen.
Sodba še ni pravnomočna
Kot so pojasnili, so leta 1995 sklenili pogodbo z družbo Studio Marketing, na podlagi katere je ekipa te družbe, katere del je bila tudi Špela Goltes, izvedla prenovo znaka. Po njihovem stališču pri tem ni šlo za novo avtorsko delo, saj gre le za predelavo predhodnega znaka. Zaradi tega Goltes po njihovem prepričanju ni in ne more biti imetnica avtorskih pravic, ki bi lahko komurkoli prepovedala uporabo znaka.
V Mercatorju obenem opozarjajo, da sodba, na katero se sklicuje nasprotna stran, še ni pravnomočna, saj se je družba nanjo pritožila, višje sodišče pa o zadevi še ni odločilo. Prepričani so, da bo pritožbeno sodišče odločitev sodišča prve stopnje spremenilo.
Dodali so, da jim zahteve za prenehanje uporabe logotipa povzročajo znatno poslovno škodo, ki jo bodo po potrebi uveljavljali po sodni poti.
Gre za kompleksno vprašanje
Kot so ocenili nekateri pravni strokovnjaki, je oblikovalkina zahteva sporna z več vidikov. Za vsebino oglasov so namreč primarno odgovorni oglaševalci, ne mediji, takšno ravnanje pa bi lahko predstavljajo tudi nedopusten pritisk na medije. Poleg tega bi morala oblikovalka v vsakem primeru najprej počakati na pravnomočnost sodniške odločitve.
Z vsebinskega vidika je po njihovih besedah najpomembnejše vprašanje, ali gre za predelavo izvirne oblikovalske zasnove ali za povsem novo avtorsko delo. O tem bo moralo odločiti sodišče.
Poudarili so še, da gre za kompleksno vprašanje - tudi zato, ker je od nastanka prvotnega logotipa minilo toliko časa. Dopuščajo možnost, da sklenjene pogodbe v tej zadevi niso vsebovale dovolj jasnih klavzul glede predelave avtorskih del.
