Mercator svojo zagato rešuje na tak način: vprašanje pa je, kaj bo to prineslo za kupce

30. 3. 2026, 16:00 | Uredništvo
3 / 3
Facebook/posnetek zaslona

Med njimi je povračilo stroškov prevoza, ki krije približno 85 odstotkov stroškov javnega prevoza, ter dodatek za prehrano, ki je že vključen v plačilo in znaša nekaj več kot 7 evrov na dan. Poleg tega delodajalec omogoča mesečno stimulacijo v višini od 5 do 10 odstotkov, ki pa je odvisna od uspešnosti posamezne poslovne enote in zato ni zagotovljena.
Zaposleni so upravičeni tudi do regresa, ki se izplača enkrat letno in znaša najmanj 1.482 evrov neto, ter dodatnega zimskega regresa v višini približno 740 evrov neto. Morebitne nadure so bodisi dodatno plačane bodisi se koristijo v obliki prostih dni.

Če upoštevamo vse dodatke, lahko skupni mesečni zaslužek doseže približno med 1.500 in 1.650 evri neto. Ob upoštevanju regresa (najmanj 1.482 evrov) in dodatnega zimskega regresa (okoli 740 evrov), ki se sicer ne izplačujeta mesečno, pa se povprečni mesečni dohodek lahko približa tudi 1.800 evrom neto.

Zaradi povečanih potreb v turistični sezoni se delodajalci vse pogosteje obračajo na širši trg dela, tudi izven Slovenije, kar je praksa, ki jo poznajo že številne evropske države. Tudi pri nas se tako postopoma uveljavlja dopolnjevanje domače delovne sile s kadri iz tujine, predvsem v bolj obremenjenih sektorjih, kot je trgovina.
Jasno je, da je sezonsko delo zahtevno, tako psihično kot fizično. Tudi sicer se zdi, da imamo v Sloveniji v tem sektorju težavo, saj v trgovinah videvamo veliko študentov, ki si z delom prodajalca služijo denar, na raznih forumih se ljudje pritožujejo, da ne dobijo strokovnega nasveta v trgovini in podobno. Zato res ne čudi dejstvo, da Mercator kadruje v tujini, a vprašanje je, če jim bo pod takimi pogoji uspelo dobiti ustrezne sodelavce. Sicer pa držimo pesti, da jim bo.