Dr. Janez Drnovšek: "Saj se boste pobili med sabo, ko mene več ne bo!"

"Ko bodo ljudje toliko ozaveščeni, da jih bo sram živeti v krivični družbi, bodo začeli zares spreminjati svet," je le ena od Drnovškovih misli, ki nam jih je zapustil. 

Nekdanji predsednik vlade in Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek bi danes praznoval svoj 72. rojstni dan. Žal ga ni dočakal, saj je preminul pred 14 leti, 23. februarja 2008. 

Častni občan Zagorja ob Savi

V Zagorju je po dr. Janezu Drnovšku, sicer tudi častnem občanu, poimenovan mestni park, v katerem je postavljen njegov doprsni spomenik.

Drnovšek je svoja otroška leta preživljal v Kisovcu, kjer imajo v njegov spomin na ta dan krajevni praznik. Nekaj časa je živel še v eni krajevni skupnosti občine Zagorje ob Savi, na Izlakah, zadnja leta svojega življenja pa na Zaplani blizu Vrhnike.

V mestnem parku v Zagorju, ki ravno tako nosi njegovo ime, so mu postavili doprsni spomenik, delo Prešernovega nagrajenca Mirsada Begića.

Bogata politična kariera

Dipomirani ekonomist, ki je bil predsednik tako Jugoslavije kot kasneje samostojne Slovenije, je bil Drnovšek v vseh pogledih nenavaden politik. Znan je bil po tem, da se ni prav pogosto smejal. A vendar so si ga narodi nekdanje skupne države zapomnili ravno po njegovem nekoliko nelagodnem nasmešku izpod brčic.

Njegovo politična kariera se deli na dve ključni obdobji -  t.i. 'beograjsko obdobje', ko je bil član in predsednik predsedstva SFRJ ter na vrnitev na slovensko politično prizorišče, prevzem stranke LDS, vlade in nato predsedniškega položaja.

"Ustvarjati moramo dobro. To daje našemu življenju smisel. Mir in dobro."

Leta 2006, dve leti pred njegovo smrtjo, je Drnovšek za Playboy spregovoril o številnih takrat zelo aktualnih temah. Ker se je takrat ravno vrnil iz Kitajske, je v intervjuju med drugim predstavil svoj pogled na vprašanje Tibeta, ki ga je prav tako obiskal. Da ga bolj kot kitajski nadzor nad regijo skrbi globalizem, je poudaril in izrazil upanje, da bi Tibetanci ohranili svoj tradicionalni način življenja. "Tudi religijo in vse rituale, ki jih imajo,"  je dejal.

Tudi sicer je v zadnjem, z boleznijo zaznamovanim obdobjem, Drnovšek bolj prisegal na preprost način življenja. Raje kot svetovni politiki in velepomembnežem je svoj čas posvečal "malemu človeku" in mirovniškim akcijam. Med drugim je obiskal bolivijske staroselce in se vključil v pomoč Darfurju ter Nubam, sudanskemu zatiranemu gorskemu plemenu.

Iz mesta se je umaknil v naravo, kjer je skrbel za zdravo prehrano, pekel svoj kruh in se tudi bolj odprl za pristne medčloveške odnose. Prej kot korist le za peščico je v politiki iskali možnost, da pomaga tistim z družbenega obrobja.

Drnovškova pomoč romski družini Strojan, ko se je v bran pred rušenjem njihovega domovanja v bran postavil kar z lastnim telesom, je ostala v trajnem spominu številnih Slovenk in Slovencev.

 Bolezen kot 'božji blagoslov'

O zapisu, da je lahko kakšna bolezen tudi božji blagoslov, je na Playboyevo vprašanje, če je pri tem mislil nase, dejal: "Človek se takrat ustavi in o nekaterih zadevah ponovno razmisli oziroma si postavi drugačne prioritete v življenju."

O razlogih za bolezen je povedal: "Tako dolgo sem bil na funkcijah, kjer sta stres in pritisk nenehna, da se posledice lahko pojavijo kljub teku in sorazmerno asketskemu življenju. Torej, odnos ... Morda bi lahko enako količino dela opravil z drugačnim odnosom do njega, do ljudi in do vsega.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord