Kako srednješolska mladina v Sloveniji dojema moške in moškost?
V zadnjem času je veliko govora o vzgoji mladih moških, ki izgubljeni v sodobnem svetu zaradi pomanjkanja usmeritev, sočutne vzgoje in primernih vrednot pogosto posvojijo radikalne vzorce, kot je tako imenovana "moškosfera" na spletu in družbenih omrežjih ali vprašljive vzornike, kakršen je vplivnež Andrew Tate.
O tem je nedavno spregovorila Netflixova izjemno odmevna serija Adolescenca, o radikalizaciji in retradicionalizaciji najstnikov pa vse pogosteje pišejo tako domači kot tuji mediji.
Slovenski raziskovalci Jasna Mikić Ljubi, Monika Kalin Golob, Jožica Čehovin Zajc, Igor Lukšič in Aleksandra Kanjuo Mrčela so ravno tako zaznali, da je temi moških in moškosti v svetu posvečeno veliko pozornosti, tudi raziskovalne, vendar pa v slovenskem akademskem prostoru obstaja vrzel v raziskovanju in splošnem diskurzu. Tako so se odločili s študijo preveriti, kako srednješolska mladina v Sloveniji dojema moškost(i).
Naloga moškega je poskrbeti za družino
Njhova analiza, originalno objavljena v reviji Teorija in praksa in v celoti dostopna na tej povezavi, je pokazala, da anketirani srednješolci in srednješolke moške in moškost povezujejo predvsem s tekmovalnostjo, zmagovalnostjo, tveganim vedenjem in vodstvenimi lastnostmi, moške in njihove dejavnosti pa povezujejo predvsem z javno sfero.
Trdno so prepričani, da je moška naloga finančno poskrbeti za družino (moški kot hranitelj družine, ki mora imeti boljšo plačo kot ženska), in če tega ne zmore, se bo počutil nelagodno.
Podobno stereotipno je obravnavana tudi vloga moških v zasebni sferi. Med srednješolci namreč prevladuje mnenje, da moški ne smejo izražati svojih čustev, ker bi bili potem nemoški, razen če gre za tipično moška čustva, kot sta bes in jeza.
Moški tudi ne smejo izraziti svojih čustev drugi osebi in se ji zaupati, s čimer bi razkrili svojo ranljivo plat. To vpliva tudi na iskanje (strokovne, medicinske) pomoči, saj moški in fantje običajno odlašajo z obiskom zdravnika ali drugega strokovnjaka oz. strokovnjakinje, kar ima lahko usodne posledice.
Poleg tega mladi (zlasti fantje) menijo, da za moške ni primerno, da v stiski prosijo za pomoč, saj morajo pokazati stoičnost in moč. To je v skladu z vrednotami, ki jih poveličujejo nekateri toksični vplivneži. Po drugi strani številne raziskave kažejo, da prisila k zadrževanju čustev pogosto vodi v številne negativne navade in posledice, ki vplivajo na slabo (duševno) zdravje moških in fantov.
Težave z razumevanjem spolnosti
Študija je pokazala tudi, da je fizično nasilje med anketiranimi mladimi zelo razširjeno, pri čemer so fantje v obeh oblikah nasilja (kot napadalci in kot napadeni) bolj udeleženi kot dekleta, in da je mlade fante strah, da bi jih povezovali s homoseksualnostjo.
Eden od načinov, kako zavrniti stigmo homoseksualnosti in vrstnikom dokazati svojo heteroseksualnost ter zagotoviti trdne dokaze, da so "pravi moški", je, da imajo spolne odnose z dekleti, kar pa je za številne fante v resničnem življenju težko uresničljivo in jih postavlja v položaj, v katerem se počutijo nezadovoljene, v skrajnih primerih pa vodi v frustracije in sovraštvo do žensk (npr. inceli).
Zaskrbljujoče je tudi, da srednješolci in srednješolke v Sloveniji žensko zavračanje spolnosti večinoma razumejo kot del flirtanja, draženja, igranja težko dosegljive punce ali celo kot način manipuliranja z moškimi, kar kaže na pomanjkljivo razumevanje koncepta spolne privolitve med njimi.
To izkrivljeno dojemanje spolnosti ni nič nenavadnega, saj veliko mladih v raziskavi znanje o spolnosti črpa iz pornografije ali romantičnih filmov. Oba vira informacij ustvarjata izmišljene in nerealne predstave o spolnosti in spolnih praksah, kar posledično ustvarja množico slabo obveščenih in nepripravljenih mladih ljudi, ki se (pogosto prvič) odločajo za spolne dejavnosti.
Morda vas zanima tudi:
- 7 zdravniških pregledov, ki bi jih moral opraviti vsak moški, mlajši od 40 let
- Moškost v krizi? Večji del generacije Z verjame v škodljivost feminizma kot bumerji
Feminizem jih ne zanima, vidijo ga kot škodljivega
Pilotna raziskava je naslovila tudi odnos mladih do enakosti spolov in feminizma in pokazala, da tega ne dojemajo pozitivno ter si na splošno ne prizadevajo za večjo enakost spolov.
Mladi v raziskavi v zvezi s feminizmom in enakostjo spolov izražajo predvsem strah in jezo. Ne verjamejo, da se feminizem bori za enakost spolov, in ga vidijo kot škodljivega.
Takšna mnenja, opozarjajo avtorji raziskave, imajo običajno (mladi) ljudje, ki spremembe v današnji družbi, ki so zamajale tradicionalne predstave o ženskah, moških, ženskosti in moškosti, vidijo kot nepravične in problematične za (zlasti) moške, zato se poskušajo boriti proti okoliščinam, ki so prispevale k njihovemu negotovemu položaju v družbi, z različnimi oblikami nasilja ali eskapizma, kar ima lahko zanje uničujoče posledice.
Slovenska srednješolska mladina, vključena v raziskavo, meni celo, da do (družbene) enakosti spolov ne more priti zaradi naravnih razlik med moškimi in ženskami. Čeprav je argument o naravnih razlikah med spoloma v akademskih razpravah zastarel, ga še vedno pogosto uporabljajo mainstreamovski avtorji in vplivneži (Peterson, Tate, Walsh idr.), ki poudarjajo potrebo po retradicionalizaciji spolnih vlog.
"Na podlagi rezultatov pilotne študije ugotavljamo, da so predstave slovenske srednješolske mladine o moškosti še vedno zelo enodimenzionalne in temeljijo na podobi moškega, čigar glavna vloga je biti uspešen v javnem življenju in skriti tiste dele sebe, ki kažejo na šibkost in ranljivost," so v sklepu zapisali avtorji.
Opozarjajo pa, da je študija pilotna, kar pomeni, da je bil glavni namen preizkusiti merski instrument in postopke. Tudi rezultate študije je zato treba razumeti v tej luči, pri čemer govorijo zgolj o preliminarnih in indikativnih podatkih, ki jih ne morejo posploševati na vso populacijo srednješolske mladine v Sloveniji.
Upoštevati je potrebno tudi, da se stališča mladih razlikujejo tudi glede na tip šole, pri čemer morajo omeniti, da so srednješolci in srednješolke gimnazij podreprezentirani glede na vso populacijo. Kljub temu pa je raziskava prispevala zelo pomembne uvide v tematiko moškosti ter odprla številna nova vprašanja in področja raziskovanja, ki jih želijo nasloviti v nadaljnjem raziskovanju te teme.
