Morilcu njenega nečaka iz Murske Sobote je napisala pismo: "Si se tedaj, ko mladenič pod teboj je krvavel, sprostil?"

Prvo nedeljo v mesecu se je v Murski Soboti dogajala tragedija. 48-letnik je 26-letnega moškega kar 30-krat zabodel z nožem, smo poročali.

Čeprav je krut umor pretresel vse v Sloveniji, je novica povsem zlomila družino pokojnega 26-letnega moškega. Svoja občutja je v besede strnila teta pokojnega, ki je napisala pismo morilcu svojega nečaka.

Sandra Habjanič je za portal Metropolitan.si dovolila, da njen zapis objavimo in s tem opozorimo, koliko bolečine lahko povzročijo tovrstna dejanja – kako nesprejemljivo je, da se kaj takšnega dogaja. Ker gre za njeno osebno mnenje, počutje in doživljanje, njen zapis objavljamo v celoti:

"Marselovemu morilcu"

"Nepojmljiv in grozen je moral biti tvoj bes. Neznosen je moral biti tvoj gnev, da si se spravil na skoraj pol mlajšega, manjšega in lažjega, nič krivega in popolnoma nič slabega slutečega človeka. Obupno temna je morala biti neustavljiva sila, s katero si raztreščil Marselova zaklenjena vrata in vdrl v njegov tih, miren svet. Je moj nečak tedaj morda spal? Ali pa počival in poslušal glasbo, kot je to ob nedeljah zvečer rad počel? Je morda jedel sadje, ki ga je oboževal že od malih nog, ko sta mu dedi in baca ob večerih lupila jabolka: daljši kot je bil olupljeni kolut olupka, širši je bil Marselov otroški nasmeh.

… Teden dni je od tedaj, ko si moril. V tem enem tednu sem spoznala večnost. Skupaj z Marselom sem poletela v neskončnost - on je ostal tam, jaz sem pa padla nazaj. Pa veš zakaj? Zaradi tistih, ki ljubijo Marsela. A si vedel, da ima Marsel šest malih duš, za katere je skrbel in katerim je bil idol? In a bi, če bi bili tedaj pri njem, umoril tudi njih? Neustavljiv je bil tvoj bes in zdi se, da to, kar si storil, ni res. Ne bi smelo biti res in nikjer na svetu bi se kaj takega ne smelo zgoditi zares. Vse bolj se zdi, da ni bilo ti mar, koga doletel bo tvoj peklenski, krvavi dar. Si se tedaj, ko mladenič pod teboj je krvavel, sprostil? Se morda radostil ali zadoščenje dobil? Ne, seveda ne. Šele tedaj v pravi pekel si zavil…

Verjetno veš, da včeraj bil je pogreb in da našega Marsela ni več. Čakala sem te. Upala, da prideš in se v naše oči zazreš. Če bi, bi videl in vedel, kaj je to, česar verjetno nikoli nisi imel in po čemer si morda tako zelo hrepenel. Videl bi LJUBEZEN. Ne samo ljubezen Marselove družine, videl bi ljubezen neskončne množice prisotnih, ki so čakali več ur, da so se lahko poklonili Marselu in njegovi dobroti. 'Jaz sem Marselov prijatelj. Stal mi je ob strani tudi tedaj, ko so me vsi ostali zapustili,' je jokaje povedal eden. 'Nikoli si ne zapomnim številk in nikdar ne vem, kdaj ima kdo svoj rojstni dan. Niti maminega datuma nimam v glavi, niti od dekleta in obe sta jezni name. Vem pa za Marselovega! To je edini, ki sem si ga zapomnil,' je ob odprtem grobu rekel drugi. 'V otroštvu so se mi otroci delali norca zaradi govorne napake, samo Marsel ne,' je hlipalo mlado dekle, 'mi stari pokvarjeni konji pohlepno teptamo to ubogo zemljo, namesto da bi jo odstopili takim, kot je Marsel,' je ob 'moje sožalje' dodala ostarela objokana gospa.

… Če bi prišel, bi doživel, kar morda še nikoli nisi videl - mnogo dobrega, lepega, ganljivega, toplega, srčnega, iskrenega, milega, milostljivega, dobrotljivega, odpustljivega in osvobajajočega! Morda bi se ti s svetlobo zapolnil vsaj delček temnega in praznega srca, morda bi zagledal luč, ki bi dala ti moč, da bi našel si pomoč. Smo domači zmolili tudi zate in prosili Boga, da ne pozabi nate. V upanju, da odpuščeni ti bodo grehi, ki zažrli so se vate.

Hvala vsem, ki nam stojite ob strani in hvala vsem, ki včeraj bili ste z nami. Dali ste nam moč, da nekoč le prebrodimo tisto strašno, grozljivo, krvavo noč. Hvala za enormno podporo in dragoceno pomoč, da Marselovo željo in vero v boljši svet, s skupnimi močmi uresničimo nekoč."

Zapis je osebno mnenje zgoraj podpisane osebe in ne izraža mnenja uredništva Metropolitan.si.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord