27. 11. 2023, 21:25 | Vir: STA

Najodličnejši raziskovalni dosežki v tem letu: "Znanost je podaljšala naša življenja, nam omogočila prosti čas, dobro prehrano in še mnogo drugega"

Profimedia

Ljubljanska univerza je ob začetku tedna univerze razglasila deset najodličnejših raziskovalnih dosežkov raziskovalk in raziskovalcev. Rektor Gregor Majdič je na razglasitvi izpostavil pomen znanosti in zaupanja v znanost, česar se mora po njegovih navedbah zavedati celotna družba, vključno s politiko, so sporočili z univerze.

"Znanost je podaljšala naša življenja, nam omogočila prosti čas, dobro prehrano in še mnogo drugega. Žal so znanstveni dosežki posredno pripeljali tudi do težav, s katerimi se soočamo danes, pri čemer imam v mislih predvsem klimatske spremembe. A rešitev ni v tem, da se vrnemo v življenje v predindustrijski dobi, temveč da poiščemo rešitev za naš obstoj na tem planetu. To pa lahko naredimo le z znanostjo in zaupanjem v znanost, česar pa se mora zavedati celotna družba, vključno s politiko," je dejal Majdič.

Priznanje za najodličnejše raziskovalne dosežke so prejele raziskovalke z ekonomske fakultete, ki so preučevale vlogo socialnega kapitala in z bivanjem v domu povezanega življenjskega sloga pri energetsko učinkovitih prenovah doma. Raziskovalci s fakultete za družbene vede so obravnavali vpliv odziva EU na pandemijo covida-19 za zeleni prehod v okviru Evropskega zelenega načrta. Članek kaže, kako zmanjšati razlike energetsko-podnebnega prehoda med članicami EU in je še posebej relevanten za Slovenijo, kjer so energetsko-podnebni cilji navzkriž s širokim obsegom varovanih območij (Natura 2000 pokriva 38 odstotkov ozemlja).

Na fakulteti za elektrotehniko sta medtem raziskovalca razvila metodo za avtomatizirano ocenjevanje nivoja sposobnosti za vožnjo bolnikov z nevrološkimi težavami. Nova metoda temelji na izračunu časa do fiksacije pogleda, ki se izračuna na podlagi podatkov sledilnika pogleda. Na fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo je skupina raziskovalcev dokazala, kako spremembe v sestavi papirja in naravna razgradnja vplivajo na modele datiranja. Za točnost napovedi so pomembnejše skupne spektralne lastnosti strukture celuloze in proteinov, ne pa razgradnja. Raziskava odpira novo področje raziskav, pomembnih za področja kulturne dediščine, forenzike, podatkovne analize in kemije materialov.

Profimedia

Raziskovalki na fakulteti za računalništvo in informatiko sta razvila metodo ANET za poprocesiranje vremenskih napovedi in podatkovna zbirka mreže evropskih državnih meteoroloških služb (EUMETNET) za vrednotenje napovedi. Na fakulteti za strojništvo so raziskovalci premaknili meje razumevanja elektrokemijskega odziva baterijskih materialov s fazno separacijo. Na podlagi inovativnih izpeljav fundamentalne termodinamike materialov, elektrokemijskih meritev, napredne mikroskopije in najnaprednejših simulacijskih modelov so na primeru materiala LiFePO4 odkrili in prvič pojasnili elektrokemijske odzive znotrajdelčnega fazno separiranega stanja.

Na filozofski fakulteti je velika skupina raziskovalcev preučila zgodovino slovenskega literarnega prevoda, ki sta jo izdali Cankarjeva založba in Znanstvena založba FF UL. Delo predstavlja rezultate večletnega raziskovanja 64 strokovnjakov in obravnava tako prevode literarnih besedil kot tudi prevode pomembnejših religioznih in teoretičnih besedil v slovenščino in iz slovenščine v tuje jezike.

Raziskovalci z medicinske fakultete so medtem želeli ugotoviti krajše učinkovito zdravljenje in zmanjšati potencialno škodljivo in pretirano rabo antibiotikov. Raziskovali so, ali je 7-dnevno zdravljenje s peroralnim doksiciklinom neinferiorno 14-dnevnemu zdravljenju pri odraslih bolnikih s solitarnim EM. Njihovi rezultati podpirajo predpisovanje peroralnega doksiciklina za sedem dni za zdravljenje odraslih bolnikov s solitarnim EM v Evropi, kar omogoča manjšo izpostavitev antibiotikom od trenutno priporočene.

Raziskovalke s pedagoške fakultete so medtem raziskovale sodelovanje med specialnim in rehabilitacijskim pedagogom in učiteljem likovne umetnosti pri delu z učenci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja in njun profesionalni razvoj. Raziskovalci z veterinarske fakultete pa so preučili endocitozo receptorjev BILF1, kodiranih v človeških in prašičjih gamaherpesvirusih, v povezavi z njihovimi biološkimi funkcijami. V raziskavi so sodelovali s profesorico Mette M. Rosenkilde z Univerze v Kobenhavnu na Danskem.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord