Črni petek pred vrati: kako nakupujejo Slovenci in kakšne so nakupovalne navade prihodnosti?

Roleta, ki varuje vhod v trgovino priljubljene znamke ulične mode, se začne počasi dvigati. Še preden je poslovalnica povsem odprta, se v prostor usujejo množice nakupovalcev in se zapodijo med stojala, označena z najbolj drastičnimi popusti. Črni petek je.

Ameriškemu nakupovalnemu prazniku, ki pade na prvi petek po zahvalnem dnevu – letos je to 24. november – in označuje začetek praznične nakupovalne sezone, so že dodobra podlegli tudi evropski, z njimi pa tudi slovenski nakupovalci. Ime je črni petek dobil na podlagi kaosa, ki se je v šestdesetih letih razvil v ameriškem mestu Filadelfija, ko so se predmestni obiskovalci zgrnili v nakupovalna središča v mestu, da bi opravili praznične nakupe.

Zaradi gneče so v mestu zavladale izredne razmere in policisti so imeli polne roke dela z urejanjem prometnih zastojev, posredovanjem v prometnih nesrečah in ukvarjanjem s tatovi v trgovinah, piše Encyclopedia Britannica.

@matea1308 Ja sam ode slučajno🙂 #zara #blackfriday2022 #arena #zagreb #zagrebtiktok #viral #fy #fypシ #tiktok #video #friday #2022 ♬ Kao kokain - Elitni Odredi

Za marsikaterega trgovca doma in v tujini je črni petek postal izgovor, da domnevne popuste raztegne tudi na tedne pred in po črnem petku, zaradi česar je množica "najugodnejših ponudb" na spletu in v fizičnih trgovinah postala nepregledna.

Z vseh koncev vas mrzlično prepričujejo, da ne smete zamuditi niti ekskluzivne ponudbe pred velikim petkom, objavljajo fotografije ekskluzivnih izdelkov, ki bodo, če jih ne pograbite takoj, verjetno vsak hip razprodani, vam zagotavljajo, da cene še nikoli niso bile tako nizke in da je to najboljše, kar lahko dobite za svoj denar.

Nekateri najbolj nestrpni potrošniki pa na svojih profilih na družbenih omrežjih že objavljajo napovedi znižanj, ki jih bodo pred ali točno na črni petek ponudile najbolj zaželene znamke.

@influencedby_ I think most stores will come close to matching last years sales! #blackfriday2023 #blackfriday2022 #salealert #abercrombieblackfriday #abercrombiesale2023 #abercrombiecode #aritziaclientele #aritziasale #mejurisale #blackfridaysale #madewellsale #uggsale #anthropologiesale ♬ original sound - Lindsay | Affordable Style

Namesto da bi se tudi sami prepustili potrošniški evforiji, smo na Metropolitan.si bližajoči se "nakupovalni praznik" izkoristili za razmislek, kakšne so nakupovalne navade Slovencev, do kolikšne mere je spletno nakupovanje izpodrinilo fizično in zakaj kljub porastu spletnega nakupovanja pravzaprav potrebujemo toliko trgovin. O tem, kako, kdaj in zakaj nakupujejo, smo se pogovorili tudi z nekaj potrošnicami in potrošniki.

"Potrošnik je kralj"

Po podatkih digitalne marketinške agencije Madwise so se naše nakupovalne prakse v zadnjih letih precej spremenile, zaradi česar nakupovanje postaja vedno bolj hibridno. Že tako zabrisane meje med fizičnim in digitalnim so vse manj razločne, nakupovanje pa vedno bolj povezana izkušnja.

Zapisali so tudi, da se je med potrošniki pojavila nova, "brezkompromisna" miselnost, saj kupci od vsake fizične in spletne nakupovalne izkušnje pričakujejo le najboljše. Tega bi se po njihovem mnenju morali zavedati prodajalci, ki zbujajo vtis, da jim je vsaka interakcija s kupcem odveč – ali pa so, po drugi strani, pretirano vsiljivi.

"Moje uporabniške izkušnje v fizičnih trgovinah so zadnje čase res slabe, kar je verjetno povezano s pomanjkanjem ustreznega kadra in drugimi težavami. Vendar bi pričakovala, da se fizične trgovine, ker so spletne v porastu, začnejo bolj truditi. Med drugim tudi s posebnimi dogodki, kot je nočno nakupovanje," je svoja pričakovanja v zvezi s fizičnim nakupovanjem za Metropolitan.si denimo opisala potrošnica Sara.

"Od fizičnih trgovcev gotovo pričakujem, da se bodo prilagodili spletni konkurenci. To bi lahko počeli z več popusti, ki so na spletu res pogosti, predvsem pa boljšo uporabniško izkušnjo: urejenost, dostopnost trgovine, prijazne prodajalke, ki te ne gledajo grdo, ko jih nekaj vprašaš. Spletne trgovine imajo to uporabniško izkušnjo zelo dobro urejeno, medtem ko večini fizičnih to zelo manjka. Spletno trgovino po mojih izkušnjah samo kontaktiraš, so odzivni, pomagajo in če kaj ni bilo v redu, dobiš še kakšno kodo za popust," meni tudi Mojca.

Andreja pa se je ravno zaradi pomembnosti uporabniške izkušnje iz večjih, neosebnih poslovalnic preusmerila na lokalne proizvajalce in manjše trgovinice. "Imam kopico odličnih izkušenj od proizvajalcev, pri katerih kupujem, ali pa manjših trgovinic, kjer si me zapomnijo in je stik oseben. Rajši plačam malce več in dobim oseben stik, hkrati pa vem, da je izdelek kvaliteten ter da je nekdo pravično plačan, ne pa da ljudje delajo poceni, večji del marže pa zaslužijo mednarodne verige. Želela bi si, da bi se potrošniki zavedali, da je vsak cent, ki ga namenimo nekomu, pomemben. Potrošnik je kralj, ki odloča."

Prihodnost nakupovanja je na spletu?

Po lanskih podatkih statističnega urada Republike Slovenije sicer prek spleta nakupuje že polovica Slovencev, starih med 16 in 74 leti. Po mnenju nekaterih potrošnic in potrošnikov, s katerimi smo se pogovarjali, je to povsem pričakovana statistika. "Prihodnost nakupovanja je gotovo na spletu, sploh za našo majhno državo. Fizične trgovine gotovo ne morejo dohajati ponudbe, prav tako pa ne morejo ponuditi tako nizke cene, ker imajo več fiksnih stroškov kot spletne trgovine," nam je povedala Ines.

Največ kupcev, ki kupujejo prek spleta, 76 %, je v prvem četrtletju lanskega leta opravilo od enega do pet spletnih nakupov, zanj pa so v večini primerov odšteli med 100 do 299 evrov. Motivi so po podatkih statističnega urada različni: prihranek časa ali denarja, nakup izdelkov, ki jih pri nas ni, zmanjšanje števila nepotrebnih nakupov ali nakup izdelkov, ki jih v fizični trgovini iz različnih razlogov ne bi kupili.

Tretjina (33 %) potrošnikov je kupila oblačila (vključno s športnimi oblačili), čevlje ali dodatke (npr. torbico, nakit). Po 13 % jih je naročilo športno opremo (brez športnih oblačil) in kozmetiko ali izdelke za sprostitev. 12 % jih je kupilo zdravila ali prehranska dopolnila (npr. vitamine), 11 % dostavo hrane (npr. iz restavracij, pri ponudnikih hitre prehrane) in 10 % pohištvo, dodatke za dom (npr. preprogo, zavese) ali izdelke za vrt (npr. orodje, rastline). 

Tudi razlogi za spletne nakupe sodelujočih v pogovoru za pričujoči članek so podobni. Večina je navedla večjo učinkovitost, sploh če točno veš, kaj iščeš, filtriranje izdelkov po željah in potrebah, možnost nakupovanja kjerkoli in kadarkoli, poskušanje izdelkov doma, dostavo na želeno lokacijo, dostopnost izdelkov, sploh če prihajajo iz manjših krajev in večjih trgovin ni v bližini, široko ponudba izdelkov, ki niso na voljo v Sloveniji, predvsem pa prihranek.

Kar nekaj jih je omenilo, da fizične trgovine uporabljajo samo še za ogled ali preizkus pohištva, oblačil ali obutve, ki jih potem po precej nižji ceni naročijo prek spleta.

"Spletne trgovine niso več samo podaljški fizičnih trgovin, ampak povsem svoje trgovine, kjer najdemo znamke, ki jih v slovenskih trgovinah ni. Zakaj bi recimo kupil čevlje po redni ceni, ko pa lahko na About You s kodo vplivnežev dobiš znižane za najmanj 15 odstotkov ali še več, če naletiš na posebne akcije? Če pa recimo pogledamo kozmetični spletni trgovini Notino in Spletična, so tam cene nekaterih izdelkov tako občutno nižje kot v fizičnih trgovinah, da se ti splača plačati celo poštnino, pa bo še vedno ceneje kot v drogeriji," razloge za to, da se pogosteje odloča za fizično nakupovanje, opisuje Brina.

Vseeno pa meni, da fizično nakupovanje ne bo kar čez noč izumrlo. "Ljudje smo še vedno družabna bitja, ki iščemo interakcijo. In ljudje hodijo v fizične trgovine tudi kot del druženja, da se sprostijo in malo pobrskajo za izdelki. Na telefonu že tako preživimo ogromno časa, tako da se mi zdi, da bosta spletno in fizično nakupovanje šla v prihodnosti z roko v roki," zaključuje.

Vse izrazitejše razlike med centrom in periferijo

S tem se strinja tudi sociologinja dr. Breda Luthar, profesorica medijskih študij na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, ki se raziskovalno ukvarja tudi s sodobno materialno in potrošno kulturo.

"Fizično nakupovanje ima drugačno funkcijo kot samo funkcionalno. Ne gre torej samo za željo, da nekaj kupimo, ampak je bilo vedno povezano z nekim socialnim aktom. Na nek način si v družbi, četudi se po trgovinah sprehajaš sam. Poleg tega je sam akt ogledovanja in nekakšnega sanjarjenja o produktih malo drugačen v fizičnem okolju. Tudi taktilna funkcija je bolj izrazita, sploh pri modi, ko na primer kaj tudi potipaš in poskusiš. Zato se mi zdi, da se bo ta način nakupovanja ohranil ne glede na vse," je prepričana.

A po drugi strani identificira tudi prednosti oziroma užitke spletnega nakupovanja, med katerimi sta denimo izrazitejši vizualni užitek, ker so produkti drugače prezentirani, in uvrščanje stvari na digitalni "seznam želja". Tudi Metropolitanova sogovornica Ines je povedala, da je nakupovanje prek aplikacij oziroma dodajanje artiklov v košarico zanjo velikokrat način sproščanja. "To velikokrat počnem, ko zvečer gledam film ali serijo ali pa med kakšnim dolgočasnim sestankom. Tega nakupa ponavadi ne zaključim takoj, pač pa stvari čakajo v košarici do trenutka, ko sem utrujena ali pod stresom in nimam več zavor."

Vendar je treba upoštevati, da imajo pa celostno primerjavo med obema načinoma v vseh njunih razsežnostih pravzaprav samo ljudje, ki živijo v urbanih okoljih.

Breda Luthar namreč opozarja na izrazito diferenciacijo med periferijo in centrom, pri čemer se sofisticirani nakupovalni centri, drage veleblagovnice in trgovine gradijo le v mestnih središčih, na periferiji pa se množijo industrijska nakupovalna središča, kar pravzaprav pomeni še dodatno nazadovanje v razvoju teh območij.

Potrošniki v središčih ali njihovi bližini, ki imajo dostop tako do specializiranih trgovin kot do spletne ponudbe, imajo posledično tudi ta privilegij, da lahko nakupujejo bolj osveščeno. "Vse manj hrane kupujem v supermarketih, temveč neposredno od kmetij, sadje in zelenjavo kupujem v posebni trgovini ali neposredno od proizvajalcev. Tudi vino in penino sem začela kupovati direktno od proizvajalcev ali od specifičnih trgovin. Veliko kupim v specifičnih trgovinah, kot sta ribarnica ali Hiša začimb), na tržnici ter prek spleta, sploh kakšne sestavine mednarodne kuhinje, ki jih pri nas ni mogoče dobiti. Trgovine s hrano so dejansko tako dvignile marže, da se tam ne splača več kupovati, ni mi všeč njihov odnos – rada hodim k enim in istim in če ne razviješ osebnega odnosa, se mi zdi kar neumno," pravi Andreja.

Več potrošnic, vključno z njo, je izpostavilo tudi, da so se pri nakupih oblačil v skladu z zaščito planeta preusmerile k ponudnikom iz druge roke, bodisi fizično bodisi na spletu. "Spremljam nekaj 'vintage' prodajalk, ki jih srečujem na pop-up dogodkih. Nekaj je tudi tovrstnih trgovinic v Ljubljani, kamor zaidem, če kaj potrebujem. V tujini oblačila in modne dodatke rada kupujem na bolšjih trgih," še pove Andreja.

Skoraj 6 milijonov kvadratnih metrov prodajnih površin

Slovenci pri površinah nakupovalnih središč na prebivalca sicer morda prednjačimo – po letošnjih podatkih Geodetskega urada Republike Slovenije imamo v Sloveniji 17.848 prodajaln oziroma skoraj 6 milijonov kvadratnih metrov prodajnih površin, kar je skoraj 3 prodajne površine na prebivalca na kvadratni meter –, vendar pa Breda Luthar meni, da smo kljub temu relativno revna družba.

"Če naše nakupovalne centre primerjamo na primer s tistimi, ki se trenutno na lokacijah z bogatim prebivalstvom denimo gradijo v ZDA, je razlika očitna. Tisto so res luksuzne palače. Tako da ko omenjam ločnico med centrom in periferijo, bi pravzaprav lahko rekli, da večina Slovenije v resnici velja za periferijo. Tudi tako imenovane trgovine višjega cenovnega statusa, kot je Emporium v Ljubljani, ponujajo zelo "varne" znamke. Ogromno ljudi, ki imajo možnost mednarodnega nakupovanja, tudi znamk višjega cenovnega razreda, v Ljubljani tako fizičnega nakupovanja ne opravlja več," nam je dejala.

To potrjujejo tudi besede Ines, ki je, kot že omenjeno, svoje nakupovanje skoraj v celoti preselila na splet, edino, ki ga še opravlja fizično, je ravno na nakupovalnih ulicah v evropskih metropolah. Tam rada nakupuje tudi Maša, ki je povedala, da je zanjo neke vrste antistresna terapija, če hodi po trgovinah in si ogleduje stvari, tudi če si nič ne kupi. "Sploh ko sem na potovanjih v tujini, sem se navadila, da en dan ali vsaj pol dneva namenim obisku nakupovalnih centrov ali ulic, kjer si stvari ogledujem in ponavadi kaj tudi privoščim."

Takšen tip nakupovalnih navad je po mnenju Brede Luthar razlog, da se bodo v metropolah ohranile tudi veleblagovnice in fizične trgovine, pa tudi specializirane, nišne trgovine. "Če pogledate Veliko Britanijo, kjer je odstotek spletnega nakupovanja med najvišjimi v Evropi: v Londonu so ulice in veleblagovnice vedno nabito polne. Kar pomeni, da absolutno ni dileme, da se bo v centrih sveta, velikih metropolah, fizično nakupovanje ohranilo kljub porastu spletnega nakupovanja."

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol