Z novim letom nižja plača za nekatere delavce (ste med njimi?)

Glavni namen določbe zakona o čezmejnem izvajanju storitev, ki z letom 2024 zvišuje prispevke za napotene delavce, je graditi konkurenčnost gospodarstva na kakovosti storitev namesto na socialnem dampingu, so se na kritike delodajalcev odzvali na ministrstvu za delo. Poleg tega se bo država s tem izognila postopku pred Sodiščem Evorpske unije, so dodali.

Sprememba pri plačevanju prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje

Džavni zbor je konec marca potrdil novi zakon o čezmejnem izvajanju storitev. Zakon je že v veljavi, ne pa tudi del, ki črta določbo v zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki zdaj delodajalcem omogoča, da se prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pri nekaterih delavcih, napotenih v tujino, plačujejo od bruto plače, ki bi jo prejemali za enako delo v Sloveniji. Posledično imajo ti delavci nižje pravice iz socialnih zavarovanj, vključno s pokojnino.

"Glavni namen te spremembe je vsebinski, da konkurenčnosti gospodarstva ne gradimo na socialnem dampingu in na pravicah delavcev, ampak na kvaliteti storitev gospodarskih subjektov. Hkrati se s tem zagotavlja enakost med zaposlenimi, ki delajo v Sloveniji za slovenskega delodajalca in med zaposlenimi, ki za slovenskega izvajalca delajo v tujini, ter enakost med različnimi tipi napotenih delavcev," je povedal državni sekretar na ministrstvu za delo Dan Juvan. Spomnil je še, da bi Evropska komisija, če teh sprememb ne bi bilo, pred Sodiščem Evropske unije sprožila postopek proti Sloveniji zaradi izkrivljanja konkurence na notranjem trgu in nedovoljene državne pomoči podjetjem, ki napotujejo delavce v tujino.

Spremembe nastopijo s 1. januarjem 2024

Ker bo črtanje omenjene določbe zvišalo stroške delodajalcev oziroma znižalo neto prejemke zaposlenih, je bilo na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS) lani dogovorjeno, da bo uveljavljeno s 1. januarjem 2024. Ministrstvo za finance je bilo zadolženo, da v tem prehodnem obdobju pripravi analizo o vplivu sprememb na konkurenčnost tega dela gospodarstva in po potrebi predlaga ukrepe.

"Povečan strošek dela ni tako visok, kot ga prikazujejo delodajalci"

Analiza je bila pripravljena junija, po Juvanovih besedah pa "kaže, da povečan strošek dela ni tako visok, kot ga prikazujejo delodajalci in da je učinek na konkurenčnost zanemarljiv". Dejal je: "Po mojih informacijah delodajalci od junija naprej teh številk niso uspeli izpodbiti, zato ministrstvo za finance ni pripravilo ukrepov na tem področju."

Iz analize, pripravljene na podlagi REK obrazcev, analiziranih za leto 2021, je sicer razvidno, da so delodajalci pri določitvi osnove za obračun prispevkov določbo v pokojninskem zakonu, ki omogoča, da se kot osnovo za prispevke upošteva plačo za enako delo v Sloveniji, uporabili za slabih 22 tisoč od skupaj nekaj manj kot 27 tisoč napotenih delavcev. Kot je izračunalo ministrstvo, je povprečni detašma (dodatek za napotitev) na napotenega delavca leta 2021 na letni ravni nanesel 4270 evrov, kar v povprečju na mesec nanese 533 evrov. Stroški dela se bodo tako z uveljavitvijo sprememb z letom 2024 na podlagi podatkov iz leta 2021 po njihovi oceni zvišali za okoli 18 milijonov evrov, kar naj bi za posameznega delodajalca letno pomenilo nekaj več kot 7700 evrov.

Raziskave delodajalcev, ki govorijo o predvidenem zvišanju stroškov dela za 30 odstotkov, so po prepričanju finančnega ministrstva nerealne. Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) in Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) naj bi sicer v torek dostavili nove analize, ki naj bi jih na ministrstvu preučili, a ne pričakujejo, da bodo ovrgle njihove izračune. Reprezentativne delodajalske organizacije, poleg GZS in OZS še Trgovinska zbornica Slovenije (TZS), Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS) ter Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije (ZDOPS), pa so medtem že pozvale k podaljšanju prehodnega obdobja za zvišanje prispevkov za napotene delavce za vsaj leto dni.

Kaj pravijo v vladi?

Pozivu so se odzvali poslanci NSi, ki so takšno podaljšanje predvideli v predlogu novele zakona o čezmejnem izvajanju storitev, ki ga bo odbor državnega zbora za delo obravnaval v četrtek. Kot kaže, so podaljšanju, a krajšemu, naklonjeni tudi poslanci SD, stranke, iz katere izhaja gospodarski minister Matjaž Han. Poslanska skupina SD je tako vložila amandma, po katerem bi se črtanje določbe pokojninskega zakona namesto za eno zavleklo za pol leta.

"A to bi pomenilo, da bi se zamaknilo tudi izvajanje dela zakona, ki uvaja pogoje in nadzor nad slovenskimi delodajalci, ki napotujejo delavce v tujino," je opozoril Juvan. Trenutno namreč novi zakon velja le za tuje delodajalce. Vlada je zato proti podaljšanju prehodnega obdobja.

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol