Nasilje v družini ni zgolj težava posamezne družine, ampak družbe kot celote

Ob koncu mednarodnih dni boja proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini, ki smo jih obeležili med 25. novembrom in 10. decembrom, so na ministrstvu za notranje zadeve pripravili mednarodni strokovni posvet o obravnavi nasilja v družini. Osrednje teme posveta, ki so se ga udeležili tudi gostje iz Španije in Hrvaške, so ukrepi za zaščito žrtev nasilja v družini, primerjava zakonodajnih ureditev med posameznimi državami ter pomen supervizije in ostalih možnosti pomoči strokovnjakom, ki se pri svojem delu srečujejo z obravnavo nasilja v družini.

Udeležence posveta je uvodoma pozdravila državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve Tina Heferle, ki je izpostavila, da se velika večina nasilja še vedno skriva za štirimi stenami. "Do nasilja v družini prihaja v domačem okolju, kjer naj bi se vsakdo počutil varno, a obenem je tudi skrito pred očmi javnosti in ga zato včasih težko prepoznamo. Dogaja se, da so edine priče nasilja v družini otroci, ki imajo zaradi nasilnih dejanj enega ali obeh staršev lahko hude in tudi dolgotrajne posledice," je poudarila Heferle.

Nasilje v družini pa ni zgolj težava posamezne družine, ampak družbe kot celote, je dodala Heferle. Reševanje te problematike zato zahteva tvorno sodelovanje različnih deležnikov, od strokovnjakov s področja nasilja v družini, zakonodajalca, policije, centrov za socialno delo, šolstva, zdravstva in pravosodja, je naštela.

Žrtve največkrat same prijavijo nasilje 

Namestnik generalnega direktorja policije Robert Ferenc je izpostavil vlogo policije pri pomoči žrtvam nasilja v družini, ob čemer pa je poudaril, da so policisti le začasni rešitelj, ko gre za problematiko reševanja nasilja v družini. "Z vstopom policije v družino se pot k rešitvi šele začne," je izpostavil.

Na policiji ugotavljajo, da za pomoč običajno zaprosijo žrtve same, ko spoznajo, da ne zmorejo več živeti v odnosu, v katerem je nasilje zažrto v vse pore žrtvinega življenja. Pogosto pa policijo opozorijo tudi prijatelji, znanci ali sosedje žrtve, ki postanejo pozorni na nasilno situacijo in v imenu žrtve pokličejo pomoč, je dodal Ferenc.

"V praksi žrtve največkrat same prijavijo nasilje, to pa storijo takrat, ko so najbolj ogrožene ali ko so ogroženi njihovi otroci. Takrat je zelo pomembno, da smo vsi akterji na voljo in da v tistem trenutku nudimo potrebno pomoč in oporo, ki jo žrtev potrebuje," je v izjavi za javnost poudarila višja kriminalistična inšpektorica, specialistka iz oddelka za mladoletniško kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije Bojana Kračan.

Letno okoli 1200 primerob nasilja v družini

Po njenih besedah se na policiji intenzivno ukvarjajo z obravnavo nasilja v družini, saj gre pri tem za kompleksno kaznivo dejanje, ki zahteva veliko znanja in stalno izobraževanje. Glede nasilja v družini pa je poudarila, da je to družbeni problem.

"Prej kot se bomo zavedali, da to ni problem neke ženske ali nekega osamljenega družinskega odnosa, prej bomo lahko tovrstno problematiko reševali na ustrezen način. Vsi tisti, ki smo bili kdaj priče ali smo morda slišali kričanje v sosednjem stanovanju in nismo podali prijave, pa smo nekako sostorilci teh kaznivih dejanj," je med drugim poudarila Kračan. Na policiji po njenih pojasnilih letno obravnavajo okrog 1200 primerov nasilja v družini.

Pomen sodelovanja različnih deležnikov pri reševanju problematike nasilja v družini je v izjavi z javnost izpostavila tudi Leticia Matarranz Ortiz s španskega ministrstva za notranje zadeve. Udeležencem posveta je predstavila zakon o celovitih zaščitnih ukrepih proti nasilju na podlagi spola, ki so ga v Španiji sprejeli leta 2004 z namenom, da bi zgradili močno medinstitucionalno sodelovanje in skupaj naslovili omenjeno problematiko.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord