21. 9. 2023, 07:32 | Vir: STA

Nataša Pirc Musar pred Varnostnim svetom ZN o vojni v Ukrajini: "Vsi odgovorni za zločine in grozodejstva bi morali odgovarjati"

Twitter/Nataša Pirc Musar

Po besedah slovenske predsednice je bilo lansko leto najbolj smrtonosno v skoraj 30 letih.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v okviru odprte razprave Varnostnega sveta ZN o Ukrajini v New Yorku podprla zahteve, da Rusija konča svojo invazijo. Prepričana je, da je treba za dolgoročen mir zadostiti pravičnosti, kar vključuje tudi kaznovanje odgovornih.

Twitter/Nataša Pirc Musar

Vsi odgovorni za zločine bi morali odgovarjati

Predsednica je zagotovila, da Slovenija obsoja rusko agresijo na Ukrajino, ki ima večplastne posledice. Najbolj neposredno vpliva na ukrajinsko ljudstvo, pa tudi na odnose med državami v regiji in svetu in na prehransko varnost.

Vojno v Ukrajini je po njenih besedah treba postaviti v širši kontekst. Lani se je število smrtnih žrtev konfliktov povečalo za 97 odstotkov. "To je bilo najbolj smrtonosno leto v skoraj 30 letih," je izpostavila. K temu je po oceni Pirc Musarjeve največ prispevala vojna v Ukrajini, ki pa je bila le eden od 55 konfliktov po svetu. Vsi med njimi so pomembni in zahtevajo našo pozornost, je menila.

"Trajen mir je mogoče doseči le, če je zagotovljena pravičnost," je prepričana Pirc Musarjeva. Zagotovila je, da Slovenija odločno podpira boj proti nekaznovanosti, saj da bi morali vsi odgovorni za zločine in grozodejstva za njih tudi odgovarjati.

Velike sile bi morale ustvarjati in ohranjati mir

Spomnila je na sprejetje Ljubljansko-haaške konvencije, ki bo državam omogočila mednarodno sodelovanje pri preiskavah in pregonu najhujših zločinov. "Vse države pozivam, naj postanejo pogodbenice te konvencije," je dodala.

Prepričana je, da sta ustanovna listina ZN in multilateralizem, ki temelji na mednarodnem pravu, vse bolj ogrožena. "Da bi svetovno upravljanje delovalo, potrebujemo vključujoč, pregleden, odziven in odgovoren večstranski sistem, ki temelji na zaupanju, spoštovanju, solidarnosti in mednarodnem pravu, v jedru tega pa so Združeni narodi in Varnostni svet ZN," je poudarila in se znova zavzela za reformo VS ZN.

Velike sile bi morale biti tiste, ki ustvarjajo in ohranjajo mir, morale pa bi se tudi vzdržati kršenja miru, je poudarila. "To je točka, od katere bi se morala začeti vsaka smiselna reforma Varnostnega sveta. Slovenija bo takšna prizadevanja podpirala in pri njih sodelovala," je povedala. "Če hočemo boljši in pravičnejši svet, potrebujemo boljše in pravičnejše ZN in Varnostni svet," je še poudarila.

Profimedia

Beseda tekla tudi o pravici do veta

VS ZN se je na izrednem zasedanju o Ukrajini sešel ob robu zasedanja Generalne skupščine ZN. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na zasedanju obsodil ruski napad na Ukrajino kot zločinski in pozval, naj se Rusiji kot stalni članici VS ZN odvzame pravica veta. Ob tem je pozval tudi k širitvi tega organa in med drugim predlagal stalni sedež za Nemčijo.

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je dejal, da ruski napad na Ukrajino povečuje geopolitične napetosti in delitve, ogroža regionalno stabilnost, povečuje jedrsko grožnjo in ustvarja globoke razkole v vse bolj multipolarnem svetu. Ameriški državni sekretar Antony Blinken pa je Rusijo obtožil, da v Ukrajini vsakodnevno izvaja vojne zločine in zločine proti človečnosti.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je po drugi strani zagovarjal uporabo pravice veta v Varnostnem svetu ZN kot legitimnega orodja v mednarodnih odnosih. Zahod pa je obtožil, da že več let podpihuje notranje konflikte v Ukrajini, oborožuje Kijev in ga sili v vojaški spopad z Rusijo.