Na slovenski forum se je obrnil domačin, ogorčen nad obnašanjem na vlakih.
Na javnem prevozu doživimo marsikaj: od drobnih gest prijaznosti do prizorov, ki ti pokvarijo dan – in ti drugi so na žalost pogostejši. O tem, kaj vse lahko človeka doleti na avtobusih in vlakih, smo poročali že večkrat, a zdi se, da so teme, ki zadevajo vedenje potnikov, vedno znova med najbolj perečimi.
Tokrat je na Redditu završalo zaradi objave uporabnika, ki ga je zmotilo obnašanje skupine dijakov na vlaku. Takole je zapisal:
"A je samo meni absurdno, kako se otroci (na žalost že srednješolci) obnašajo na vlaku? Čez štiri sedeže se uležejo, sezuti, klepetajo po video chatu, odgovarjajo zaposlenim, češ da bodo premislili, kakšno kazen si bodo izbrali, in se jim smejejo v obraz? In žalosti me, da se tako obnašajo tudi punce."
Je kriva permisivna vzgoja?
Tema je seveda izjemno hvaležna za komentiranje in odzive nanjo lahko v grobem razdelimo na dve skupini. Prva skupina komentatorjev je bila prepričana, da je težava predvsem v popustljivi vzgoji in pomanjkanju avtoritete – tako doma kot v institucijah. Komentarji v tem duhu so bili izjemno odkriti in neposredni: "Moj pa že ne, tvoj mogoče res, moj otrok pa 100-odstotno ne. Garantiram! Vsak starš tako, in prideš v krog."
Številni so nostalgično primerjali današnji čas s svojim odraščanjem. "V mojih dijaških časih ti je sprevodnik dal tako klofuto, da tega nisi več ponovil. Če bi doma zatožil, bi še od fotra dobil eno." Vendar pa se je vmes spremenila tudi generacija staršev in fizično kaznovanje je danes kategorizirano kot vrsta zlorabe. "Te otroke je na cedilu pustila generacija med 40 in 50. Starši, ki so želeli biti prijatelji. Meje so šle skozi okno, korona pa je naredila svoje," je pripomnil nekdo.
Drugi so opozorili, da se je vmes spremenila tudi družba, ne samo starši. "Ni samo vzgoja staršev. Tudi država naredi svoje. Imam sodelavca, ki je sina zaradi obnašanja "okoli kepe". Socialna je to nekako izvedela in ga poklicala na zagovor, češ, da se to ne sme. Lepa beseda in taki prijemi. Ko jih je imel dovolj, jim je rekel, da ga bo kar tam pustil in da naj ga oni vzgajajo z lepo besedo, pa bodo videli, koliko se ga prime. So hitro obrnili ploščo ..."
Nekdo je kratko in jedrnato povzel: "To, da se tako obnašajo, je v resnici dokaj normalno. To, da za takšno obnašanje ni posledic, je pa širši problem."
Morda vas zanima tudi:
- Slaba šala? Potniki niso mogli verjeti, kaj so zagledali na avtobusu
- Šok ali realna cena? Turistka delila, koliko je plačala taksi od Bleda do Bovca — je bilo vredno? (Dobila je celo popust)
Normalen del odraščanja?
Našli pa so se tudi taki, ki so se odzvali precej bolj pomirjeno. Po njihovem nespodobno vedenje mladih ni nič novega – razlika je le v tem, da danes vsaka neprijetnost pristane na spletu, pa tudi to, da imajo mladi zdaj spletne platforme, na katere lahko sami objavljajo svoje "bedarije".
"Dobrih 20 let nazaj smo se furali z vlakom v srednjo in situacija ni bila bistveno drugačna," je zapisal nekdo, drugi pa je dodal: "Na avtobusu pred 25 leti? Vse možno. Celo solzivec je kdo vrgel. Razlika je, da zdaj gledamo z odraslimi očmi."
Ob tem nekateri poudarjajo, da je mladostniško upiranje normalen del odraščanja. "Mene bolj skrbijo tisti, ki nikoli ne naredijo nobene neumnosti. To je razvojna faza."
A večina se vseeno strinja, da se je v javnem prevozu povečala vidnost neprimernega vedenja. Soglasni pa so bili še v eni točki: da bi bila jasna pravila – in jasne posledice – dobrodošle tako za mlade kot za vse, ki si javni prevoz delimo z njimi.
