Občini Velenje in Šoštanj Golobu: "Stiske ljudi so velike, na pomoč mora priskočiti država"

Župana Mestne občine Velenje in Občine Šoštanj sta na podlagi sklepov občinskih svetov predsednika vlade pozvala k sprejetju ukrepov, ki so v pristojnosti države, da bi se znižal strošek daljinskega ogrevanja, ki močno bremeni občane. Med drugim pozivata, da se plačevanje emisijskih kuponov izloči iz cene toplotne energije.

"Stiske ljudi so velike, moč občin pa je na tem področju zelo majhna," sta velenjski župan in šoštanjski župan Boris Goličnik zapisala v pozivu premierju Robertu Golobu, potem ko sta spomnila, da je več tisoč občanov doslej dvakrat protestiralo zaradi visokih stroškov ogrevanja, in da sta občini sprejeli "številne ukrepe za blažitev stisk". "A bi po mnenju številnih na pomoč morala priskočiti tudi država," sta dodala.

Predstavniki lokalnih skupnosti so pozvali k proučitvi zakonodaje glede obračuna stroškov ogrevanja v stanovanjskih blokih ter zvišanju subvencij in ponovnem kreditiranju energetskih sanacij večstanovanjskih stavb, sta spomnila.

Na ceno toplotne energije med drugim vpliva rast cen emisijskih kuponov. Fiksni del cene toplotne energije, na katerega ima neposredni vpliv Komunalno podjetje Velenje, se od leta 2017 ni spreminjal. Variabilni del cene, na katerega ima največji vpliv Termoelektrarna Šoštanj (Teš), ob nadzoru Agencije za energijo, pa se je spremenil, in sicer s 14 evrov na megavatno uro (MWh) leta 2016 na 68 evrov na MWh leta 2024.

Cena toplote za gospodinjske odjemalce v Šaleški dolini se je v obdobju od januarja 2023 do januarja 2024 zvišala za slabih 60 odstotkov, sta opozorila.

"Že večkrat smo javno izpostavili, da bi morali biti emisijski kuponi za ogrevanje Šaleške doline brezplačni, kot je to recimo na Poljskem in še kje. Nekatere države so si v dogovoru z Evropsko komisijo izborile, da se plačevanje emisijskih kuponov izloči iz cene. Sprašujemo se, zakaj Slovenija takrat ni premogla dovolj politične moči," sta bila kritična.

V občinah na podlagi sklepov občinskih svetov zahtevajo, da se strošek emisijskih kuponov, ki ga plačujejo v ceni toplotne energije, namensko dodeli in vrne nazaj v Šaleško dolino za projekte zelene transformacije daljinskega sistema v obeh občinah ter za druge zelene projekte, ki so nujni za pravičen zeleni prehod.

Ugotovili so, da so uporabniki daljinskega ogrevanja v obeh občinah iz naslova emisijskih kuponov v letih 2018-2022 plačali letno v podnebni sklad več kot šest milijonov evrov.

Gre za strogo namenska sredstva, namenjena financiranju inovativnih, razvojnih ter okoljsko sprejemljivih projektov v Sloveniji, zato menijo, da bi morala biti namenjena za energetsko učinkovite in okolju prijazne projekte. Ti bodo nujni, potem ko bosta leta 2033 Premogovnik Velenje in Termoelektrarna Šoštanj prenehala obratovati.

Pričakujejo tudi, da se cena premoga za toplotno energijo zniža na 2,75 evra na gigajoul, kot je bilo določeno v zadnjem noveliranem investicijskem programu bloka 6 v Tešu. Predlagajo tudi, da se za energent ponovno uvede znižana, 9,5-odstotna stopnja davka na dodano vrednost.

Župana sta premierja pozvala k čimprejšnjemu srečanju na to temo.

Ljudska iniciativa Velenje je protest zoper visoke cene ogrevanja nazadnje pripravila v soboto. Kot je povedal njihov predstavnik Asmir Bečarević, zahtevajo znižanje davka za toploto in izključitev kuponov ogljikovega dioksida iz cene toplotne energije. Iniciativa bo po njegovih napovedih s strokovnjaki pripravila vso potrebno dokumentacijo, da bo po pravni poti preganjala odgovorne za visoke cene ogrevanja.