Od markacij v gozdovih do poti v šolo: prostovoljci spreminjajo naš svet

Slovenska filantropija, ki si prizadeva za večjo prepoznavnost prostovoljstva, od danes do nedelje že tradicionalno organizira 23. nacionalni teden prostovoljstva. V ta namen bodo po Sloveniji ves teden potekali različni dogodki, na filantropiji pa ob tem pozivajo državo, naj prostovoljcem zagotovi ustrezno infrastrukturo za delo.

Zahvaljujejo se prostovoljskim organizacijam, mentorjem, šolam in občinam, ki se zavedajo pomena prostovoljstva in solidarnosti ter si skupaj s filantropijo prizadevajo za razvoj kakovostnega prostovoljstva.

"Tako lahko prispevamo k boljši in bolj strpni družbi, ki temelji na spoštovanju vseh. Prostovoljstvo namreč združuje ljudi iz vseh skupin in okolij, ne glede na njihovo starost in mesto v družbi," so na Slovenski filantropiji v sporočilu za javnost povzeli besede izvršnega direktorja Francija Zlatarja.

Filantropija v pozivu naslovila tudi državo 

Zlatar ob tem poziva državo, naj zagotovi "sistematično in premišljeno podporno infrastrukturo za prostovoljstvo" ter naj se vsak dan zaveda, kakšno družbeno vlogo imajo prostovoljci za skupnost in skupne izzive.

"Ne da prostovoljce opazi le, ko se ti aktivirajo v boju z epidemijo, ob naravnih nesrečah ali blaženju posledic vojn, denimo nam bližnje vojne v Ukrajini, ki še traja. Naj bo prostovoljstvo prepoznano in podprto vsak dan in ne le ob krizah in nacionalnem tednu prostovoljstva," je poudaril.

Kot poudarja vodja programa prostovoljstva v Slovenski filantropiji Tjaša Arko, se pogosto ne zavedamo, da so sledi, ki so jih za sabo pustili prostovoljci, tiste, ki nam omogočajo, da se ne izgubljamo preveč: od markacij v gorah do poti v šolo, neformalnih izobraževanj v času odraščanja in številnih prostočasnih in preventivnih aktivnosti v vseh obdobjih življenja.

Na Slovenski filantropiji ob tem izpostavljajo, kako zelo pomembno je, da otroci dobijo priložnosti za prostovoljstvo in izkušnjo solidarnosti že v vrtcu in šoli, pa tudi v prostovoljskih organizacijah.

"Prostovoljenje na mlade prostovoljce deluje kot protiutež pasivnosti in jim omogoča, da pridobijo dragocene izkušnje, krepijo socialni čut in širijo obzorja. Hkrati pa tudi sami sebi blažijo stiske, v katerih se znajdejo zaradi osamljenosti ali izključenosti, kar so potrdile številne študije tudi v času epidemije," poudarja Arko.

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol