Odpadna hrana je pereča težava modernega sveta: tako so se te problematike lotili pri nas (FOTO)

Pobudniki slovenskega dneva brez zavržene hrane (DBZH) so se pred prihajajočim mednarodnim dnevom ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani, ki ga na pobudo Generalne skupščine Združenih narodov obeležujemo 29. septembra, ponovno združili in poudarili pomen hranozavesti – ozaveščenega odnosa do hrane za manj odpadne hrane in zdrav življenjski slog – ter opozorili na izzive, povezane z odpadno hrano.

V sodelovanju z Lidlom Slovenija je program Ekošola napovedal 11. sezono projekta Hrana ni za tjavendan, ki o problematiki odpadne hrane ozavešča otroke in mladostnike, Etri skupina z Mini tovarno pa je v sklopu Zavoda pod Strehco pripravila pokušino okusnih jedi, ustvarjenih iz hrane, ki bi sicer postala odpadna. 

Podatki za Slovenijo glede količin odpadne hrane so še vedno razlog za ukrepanje. Največ odpadne hrane nastane v gospodinjstvih, povprečen prebivalec pa na leto zavrže kar 78 kilogramov hrane. V Lidlu Slovenija se s področjem preprečevanja odpadne hrane sistematično ukvarjajo že vrsto let. V letu 2023 jim je skupaj s partnerji projekta DBZH, programom Ekošola, Ekologi brez meja, Zvezo prijateljev mladine Slovenije, Ministrstvom za okolje, podnebje in energijo (MOPE), Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), Etri skupino z Mini tovarno in podjetjem Tam-Tam uspelo, da je Vlada RS prisluhnila njihovi pobudi in 24. april razglasila za slovenski dan brez zavržene hrane, ki ga odtlej obeležujemo vsako leto. 

"V Lidlu Slovenija je aktivno nagovarjanje problematike odpadne hrane ena od osrednjih tematik naše trajnostne strategije z zavezo, da do leta 2030 v podjetju zmanjšamo odpadno hrano za 50 %. Zato s sistemskimi ukrepi, vključno z optimizacijo procesov naročanja blaga, odprodajo izdelkov z znižano ceno tik pred potekom roka trajanja in donacijami presežne hrane iz trgovin, skrbimo, da je hrane, ki bi postala odpadna, čim manj. Obenem prek različnih pobud in projektov prebivalce Slovenije spodbujamo k hranozavestnemu odnosu do hrane, v naše dobro in v dobro našega planeta," je dejala Metka Šilar Šturm, vodja korporativnih zadev v Lidlu Slovenija. 

Kaj je projekt Hrana ni za tjavendan? 

Eden od dolgoletnih projektov, s katerimi Lidl Slovenija v javnosti spodbuja hranozavestno vedenje, je projekt Hrana ni za tjavendan (HNZT), ki ga skupaj z Ekošolo v šolskem letu 2024/25 izvajajo že 11. sezono zapored. Projekt je namenjen ozaveščanju mladih o problematiki odpadne hrane in vsako leto združi več tisoč otrok, mladostnikov in mentorjev iz slovenskih vzgojno-izobraževalnih ustanov, ki z raznolikimi aktivnosti tako na šoli kot doma pripomorejo k zmanjševanju količin odpadne hrane. Samo v lanskem letu so udeleženci količino odpadne hrane v povprečju zmanjšali za 32 %, najbolj uspešni tudi za več kot 90 %.

"Hrana ni za tjavendan je že od začetka eden bolj priljubljenih projektov v programu Ekošola. Ustanove – od vrtcev, osnovnih in srednjih šol ter tudi fakultet – po vsej Sloveniji ne samo prepoznavajo izzive, povezane z odpadno hrano, temveč jih aktivno naslavljajo in izvajajo vrsto dejavnosti, s katerimi prepoznavajo hranozavestne prakse, jih oblikujejo, obenem pa jih postopoma prenašajo tudi v domače okolje.

Ponosni smo, da skupaj z Lidlom Slovenija že desetletje z roko v roki gradimo hranozavestno skupnost, ki spreminja svet na bolje," je povedal Gregor Cerar, nacionalni koordinator programa Ekošola. Zaradi pozitivnih odzivov – lani je v projektu HNZT sodelovalo rekordnih 16.464 otrok iz 293 vrtcev, osnovnih in srednjih šol – so se v programu Ekošola tudi letos odločili, da k projektu povabijo ustanove, ki sicer niso vključene v mrežo Ekošol, ter jim ob izvajanju aktivnosti ponudijo dodatno strokovno podporo in usmerjanje.

Obenem so enega od treh nagradnih natečajev projekta poimenovali Hranozavest, s čimer bodo še dodatno okrepili ozaveščanje o preudarnem ravnanju s hrano.

Projektu HNZT se letos pridružuje tudi Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo 

Novost 11. sezone HNZT je tudi sodelovanje z Ministrstvom za okolje, podnebje in energijo, ki v sklopu projekta LIFE IP CARE4CLIMATE (Samo 1 planet) pripravlja nagradni natečaj za učence 2. in 3. triade osnovnih šol. "V okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE se osredotočamo tudi na ukrepe za zmanjševanje odpadne hrane in v sklopu tega bomo v letošnjem šolskem letu skupaj z Ekošolo izvedli šolsko tekmovanje."

"V njem bomo iskali predloge učencev, kako zmanjšati količine odpadne hrane v šoli ali doma, pa tudi pri starih starših, na kmetiji, pri teti in stricu – ne bomo se torej omejevali zgolj na dom. K sodelovanju bomo povabili vse osnovne šole, zmagovalce pa bomo razglasili na prireditvi ob slovenskem dnevu brez zavržene hrane, 24. aprila 2025, kjer bodo nagrajeni učenci svoje ideje tudi predstavili," je povedala Darja Meglič z Ministrstva za okolje, podnebje in energijo.

Hranozavestna Pokušina pod Strehco

Na svetovni ravni se zavrže približno tretjina vse hrane, ki se proizvede za ljudi. Zato je ob prihajajočem mednarodnem dnevu ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani Etri skupina z Mini tovarno v Ljubljani organizirala hranozavestno Pokušino pod Strehco in predstavila jedi, pripravljene iz ostankov hrane. 

"Mini tovarna je inovativen koncept predelovalnega obrata, ki od začetka leta 2023 deluje ob podpori Lidla Slovenija ter razvija različne možnosti pouporabe presežne hrane tam, kjer ta po navadi nastaja. Denimo v trgovinah, pri kmetih in manjših pridelovalcih. Presežke hrane pobiramo tudi iz Lidlovih trgovin. Tako nastajajo Dobri obroki pri roki, ki jih ponujamo podjetjem, vključenim v program promocije zdravja na delovnem mestu, pa Dobre pogostitve, s pomočjo katerih financiramo Zavod pod Strehco.

Slednji starejšim someščanom v stiski vsakodnevno zagotavlja topel obrok, pripravljen iz presežkov hrane, in prostor za druženje. Vsi naši zaposleni so osebe iz ranljivih skupin. Tako ob reševanju obsežnega ekološkega izziva – zmanjševanje odpadne hrane – ustvarjamo tudi velik družbeni učinek, hkrati pa povzdigujemo hranozavest na višjo raven," je izpostavila Lenka Puh iz Etri skupine.

"Spoštuj hrano, spoštuj planet – zavrzi manj" 

Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so 23. septembra v okviru Ekološkega dneva EU E'ko dobro premierno predstavili motivacijski video "Spoštuj hrano, spoštuj planet – zavrzi manj", ki prikazuje zgodbo razširjene slovenske družine in brez moraliziranja ter na simpatičen način jasno prikaže, kako lahko preprosto zavržemo manj, ostanke pa z nekaj domišljije predelamo v čisto nove jedi.

Na dogodku je dr. Renata Salecl med drugim izpostavila: "V družbi, kjer smo iz vseh strani zasuti z oglasi, posebnimi popusti in instant rešitvami za vsako našo težavo, se vedno hitreje ujamemo v spiralo iskanja navidezne sreče, ki nam jo lahko začasno dajejo tudi hrana ali vedno nove diete. Bolj ko se bomo zavedali svojih iracionalnih teženj in razlogov za prekomerno kopičenje in posledično pridelavo odpadne hrane, večkrat bomo lahko izbrali drugo pot in zavrgli manj." 

Do 29. septembra se bodo odvile številne aktivnosti

Tudi preostali partnerji slovenskega dneva brez zavržene hrane so ob mednarodnem dnevu ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani organizirali različne aktivnosti. Ekologi brez meja so napovedali projekt Krožnik 12.3, s katerim želijo nasloviti težavo odpadne hrane v restavracijah v Sloveniji, hkrati pa se z njim želijo dotakniti pomena rastlinske, lokalne in sezonske hrane ter spodbuditi trajnostne nabavne politike.

Zveza prijateljev mladine Slovenije je med svoje članice podelila gradivo Odpadna hrana in izguba hrane | Food Educators, ki jim je lahko v pomoč in navdih pri pripravi delavnic za ozaveščanje otrok in mladostnikov o pomenu preprečevanja odpadne hrane ter spodbuda k pogovoru o tem, kaj vse predstavlja hranozavest.

TAM-TAM pa je na osnovi kampanje Zbudi svojo hranozavest, ki jo je Lidl Slovenija skupaj s partnerji DBZH predstavil aprila letos, poskrbel za vizualno predstavitev hranozavesti v Pokušini pod Strehco; plakati bodo na odgovoren odnos do hrane v prihodnje ob različnih dogodkih opozarjali po vsej Sloveniji. 

Partnerji projekta Slovenski dan brez zavržene hrane smo problematiko odpadne hrane postavili v ospredje na nacionalni ravni in bili lani uspešni s pobudo, da Vlada Republike Slovenije 24. april razglasi za slovenski dan brez zavržene hrane, ki ga odtlej praznujemo vsako leto. S tem je bilo ustvarjeno nacionalno gibanje za manj odpadne hrane, s katerim smo naredili korak bližje našemu skupnemu cilju: Slovenija brez odpadne hrane.

Z željo, da bi življenje brez odpadne hrane postalo nov življenjski slog vseh Slovencev, smo partnerji zanj skovali novo ime – hranozavest, ki pomeni ozaveščen odnos do hrane za manj odpadne hrane in uravnotežen življenjski slog*. Hkrati smo si zadali cilj, da nova beseda sčasoma postane del pogovornega jezika ter da se termin z leti vključi v SSKJ. 

Hranozavesten je tisti, ki s hrano ravna premišljeno, stremi k čim manj odpadne hrane, pri nakupu in pripravi hrane pa je pozoren na njen izvor, hranilne vrednosti in vpliv na okolje. Vsaka odločitev hranozavestnega posameznika v zvezi s hrano je preudarna, pri čemer so v ospredju misel na zdravje, trajnost in etičnost.

Lenka Puh: "Tukaj ni več logika, da obilje pomeni preveč naložen krožnik"

Ustanoviteljica skupine Etri in družbena inovatorka Lenka Puh je ob tem za Metropolitan povedala: "Mini tovarna je pristop, iskanje novih scenarijev pri zmanjševanju potencialnih viškov hrane. Zadruga Allium, ki vodi ta pristop, je socialno podjetje, kmetija in zaposlitveni center, ki je že leta zavezan pravilu, da se hrana ne meče stran. Zakaj je to tako pomembno? Ker pri zmanjševanju odpadne hrane je treba razviti gospodarske logistične procese. Samo namen ni dovolj, ampak je treba to, kar je nekomu ostalo, prerazporediti, da bo to nekdo drugi dobil in pojedel. Tu je potreben gospodarski, družbeno odgovorni skupnostni podjetniški pristop.

Ob teh podjetniško-gospodarskih procesih je prostor tudi za start upe, ki znajo iz teh presežkov ustvariti nove jedi in s tem na dolgi rok zmanjševati presežke hrane, ter ustvarjati nove izdelke. Tako so nastali tudi čudoviti cmočki, ki so zvezde Dobrih pogostitev. Po njih posegajo tako otroci, mladi kot odrasli. Grižljaj, ki se kombinira z omakami in okusi.

Naša skupina je podprla tudi razvoj prve proizvodnje rastlinskega sladoleda Chika, povsem brez odpadka. Tisto, kar ostane od proizvodnje sladoleda, se doda v juhe Glash, delajo se polpeti, cmočki in na koncu se  na tem vzgajajo še gobe. Ta logika krožnega biogospodarstva je tista, ki jo lahko razvijamo istočasno, kot spreminjamo prehranske navade."

V nadaljevanju je izpostavila: "S tem lahko pozornost usmerimo še v nakupovanje izdelkov, ki nam omogočajo, da povečujemo spoštovanje do hrane čez celoten proces, poleg prave porcije na krožniku.

Tako ni več logika, da obilje pomeni preveč naložen krožnik, da hrane ne sme zmanjkati in da moramo vedno vse pojesti. Vedno lahko skuhamo manj in si naložimo manj. Česar ne pojemo, shranimo za enega od naslednjih obrokov. Obilje pomeni, da imaš dostopno kakovostno hrano in da v tem družbenem smislu nihče ne ostane zadaj, reven."

Ob koncu je dodala: "Mini tovarna deluje v zadrugi Allium in zaposluje 9 redno zaposlenih. Pobirajo donirano hrano v podjetju Lidl in pri nekaterih njihovih dobaviteljih lokalne zelenjave in sadja. Torej vse delajo z redno zaposlenimi sodelavci, ki dobivajo za to plačo, ker vedo, da si hrana zasluži profesionalni dostop in da so to delovna mesta, ki naj bi jih po logiki, da se sicer zavrže 25 % hrane, kot družba z lahkoto financirali. Zdaj pa to peljejo tako, da prodajajo Dobre pogostitve in Dobre obroke pri roki po podjetjih v sklopu preventive za zdravje na delovnem mestu."

Novo na Metroplay: "Za vsako uro, ki jo vložimo v vadbo, dobimo nazaj 3 ure življenja" | Leon Bedrač, 2. del