Slovenija se pripravlja na začetek kurilne sezone.
Proti koncu tedna se bodo jutranje temperature marsikje po državi približale ledišču, v četrtek ali petek pa bodo izpolnjeni tudi pogoji za začetek kurilne sezone. Ta se za uporabnike daljinskega ogrevanja začne na dan, pred katerim je bila temperatura ob 21. uri tri dni zapored nižja od 12 stopinj Celzija. Cene ogrevanja so za zdaj nespremenjene.
V Energetiki Ljubljana so za STA pojasnili, da doslej večjih potreb po toploti še niso zaznali, se bo pa to v naslednjih dneh zagotovo spremenilo. O začetku in koncu ogrevalne sezone se sicer odločajo uporabniki oziroma skupnost stanovalcev sama. Želje uskladijo z upravnikom večstanovanjske stavbe, če so lastniki samostojnih stanovanjskih objektov, pa neposredno z vzdrževalcem toplotne postaje.
Energetika Ljubljana s sistemom daljinskega ogrevanja, ki vključuje okoli 61.000 oziroma skoraj polovico vseh stanovanj v Mestni občini Ljubljana, sicer obratuje skozi vse leto, tako da je oskrba s toploto na voljo tudi poleti zaradi zagotavljanja sanitarne tople vode.
V Mariboru za zagotavljanje daljinskega ogrevanja za 14.000 stanovanj skrbi Energetika Maribor. Kot so v družbi pojasnili za STA, sistema še niso zagnali, so pa v zadnjih dneh že prejeli naročila dveh objektov za priklop daljinskega ogrevanja. Začetek kurilne sezone načrtujejo v sredo oziroma v četrtek.
Iz Energetike Celje so sporočili, da je distribucijsko omrežje, ki toploto zagotavlja nekaj manj kot 11.000 gospodinjskim in poslovnim odjemalcem, pripravljeno in se lahko etažni lastniki v večstanovanjskih stavbah sami odločijo, kdaj bodo začeli ogrevati objekte.
Tudi velenjski sistem daljinskega ogrevanja je uporabnikom na voljo skozi vse leto. Kot so za STA pojasnili na Komunali Velenje, začnejo posamezni večstanovanjski objekt ogrevati, ko se za to odločijo stanovalci oziroma lastniki, ki preko upravnika posredujejo zahtevo za vklop ogrevanja. V individualnih hišah pa uporabniki sami izberejo, kdaj bodo zagnali ogrevanje.
Na Ptuju začetek ogrevanja načrtujejo v sredo. V sistem, s katerim upravljajo Javne službe Ptuj, je priključenih dobrih 2200 odjemalcev.
Spremembe cen ogrevanja za zdaj niso napovedane
Vsaj na začetku kurilne sezone distributerji daljinskega ogrevanja sprememb cen ne napovedujejo. V Energetiki Ljubljana sicer konkretnejše odgovore obljubljajo v naslednjih dneh, v Mariboru pa so napovedali, da bodo morda ceno celo nekoliko znižali, če bodo za to izpolnjeni pogoji.
Končno odločitev bodo v Mariboru sprejeli, ko bo znana referenčna cena elektrike, ki je za njihovo poslovanje in obratovanje kogeneracijskih naprav ključnega pomena. Nazadnje so sicer cene spreminjali konec lanskega leta, ob tem pa so spomnili, da so ob koncu pretekle kurilne sezone zaključili pomembno investicijo - postavitev kotla na lesno biomaso.
Tudi v Celju pred začetkom kurilne sezone ne načrtujejo sprememb. Kot so dodali, redno analizirajo realizirane stroške in prihodke ter preučujejo morebitne potrebe po spremembah. Nazadnje so variabilni del cene zaradi padajočih cen zemeljskega plina znižali v začetku leta 2024. Fiksni del so zaradi naraščajočih stroškov uveljavili oktobra lani, ko se je cena minimalno zvišala, kljub temu pa po zagotovilih Energetike Celje ostaja ogrevanje v Celju med najcenejšimi v Sloveniji.
Na Ptuju so s 1. julijem zaradi spremembe cen vhodnih energentov - lesnih sekancev, zemeljskega plina in električne energije, znižali variabilni del cene tako za gospodinjske kot tudi za poslovne in industrijske odjemalce, drugih sprememb pa trenutno ne načrtujejo. Pred tem so ceno variabilnega dela spreminjali julija lani, ceno fiksnega dela pa julija 2023 po zaključeni investiciji v kotlovnico.
Velenjska komunala, ki ogrevanje zagotavlja za več kot 12.000 odjemalcev v Velenju in Šoštanju, je cene nazadnje spremenila maja lani, pred začetkom nove kurilne sezone pa novih sprememb ne načrtujejo. V Šaleški dolini sicer vstopajo v začetno fazo preobrazbe sistema daljinskega ogrevanja, s katero nameravajo izboljšati zanesljivost in učinkovitost sistema, zmanjšanje izgub ter zagotavljanje kakovostnejše in stabilnejše oskrbe s toploto.
Skupna vrednost prve faze projekta znaša slabih 25 milijonov evrov, pri čemer bo 96 odstotkov upravičenih stroškov pokritih iz nepovratnih sredstev. Evropski sklad za pravični prehod bo prispeval 85 odstotkov oziroma 20 milijonov evrov, država pa 3,5 milijona evrov. Preostanek sredstev bosta zagotovili občini, zaključek pa je predviden konec leta 2028.
Najcenejše ogrevanje v Velenju, med najdražjimi še naprej na Ravnah na Koroškem
Agencija za energijo spremlja povprečne maloprodajne cene toplote večjih distribucijskih sistemov toplote v Sloveniji. Kot so pojasnili za STA, je povprečna maloprodajna cena toplote za ogrevanje stanovanjskih prostorov in pripravo sanitarne tople vode septembra znašala 148,51 evra na megavatno uro in je 5,3 odstotka nižja kot v enakem obdobju lani.
Med osmimi spremljanimi daljinskimi sistemi je bila septembra najnižja cena v Velenju, in sicer 125,48 evra, pod povprečjem pa sta bila še sistema v Celju (132,72 evra) in Ljubljani (138,10). V bližini povprečne cene (147,06) so na Jesenicah in v Slovenj Gradcu (154,39), nad povprečjem v Mariboru (187,88), medtem ko je bila najvišja povprečna cena tudi letos na Ravnah na Koroškem (268,65).
Kot so za STA v zvezi s tem pojasnili na občini Ravne na Koroškem, cene toplote iz sistemov daljinskega ogrevanja na predlog koncesionarja regulira Agencija za energijo. Njihova analiza zajema primerjavo stroškov oskrbe s toploto za značilnega gospodinjskega odjemalca toplote iz različnih sistemov, kar pa ne predstavlja povprečnega odjemalca v njihovi občini. Zatrdili so, da so dejanski stroški po njihovih podatkih nižji, saj gre tudi za nižjo priključno moč in porabo od povprečja v Sloveniji.
Povprečni uporabnik na Ravnah z ogrevano površino 50 kvadratnih metrov in priključno močjo 3,4 kilovata, ki porabi letno 3,6 megavatne ure, letno plača 884 evrov. "Cena daljinskega ogrevanja je pri nas še vedno visoka, a ne taka, kot jo navajajo mediji. Ugotovitev smo že naslovili na agencijo in koncesionarja Petrol Energetika, od katerega pričakujemo korekcijo cen, glede na cene energentov na trgu," so dodali na občini.
Tamkajšnji župan Tomaž Rožen je poudaril, da občina ne odloča o cenah, a delajo na tem, da bi bile nižje. Zlasti, ker je cena plina na trgih nižja kot v preteklosti. "Z ostrim protestom smo se v začetku septembra obrnili na Agencijo za energijo, prav tako smo pozvali Petrol, naj zagotovi konkurenčne cene in jih zniža glede na nižjo ceno plina, a odgovora še ni," je dodal Rožen.
piše Gregor Mlakar
