Preverite, ali se tudi vi nevede izpostavljate strupom, ki vam krajšajo življenje.
Agencija RS za okolje (Arso) spremlja kakovost zraka na več kot 20 merilnih mestih po državi, analize pa že vrsto let dosledno kažejo, da v kurilni sezoni največ delcev prispeva prav kurjenje lesa v individualnih kuriščih, pravijo na Arsu.
Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo opozarjajo, da imajo prav vse tehnologije ogrevanja vpliv na okolje - od proizvodnje naprav do njihove uporabe in končne razgradnje. Posebej problematična pa so individualna kurišča, kjer emisij ni mogoče učinkovito nadzorovati ali zajeti, so pojasnili za STA.
Med okoljsko bolj škodljive sodijo predvsem stare, energijsko neučinkovite naprave na lesno biomaso, pa tudi kotli na kurilno olje in zemeljski plin z vidika izpustov ogljikovega dioksida.
Les je sicer obnovljiv vir energije, a njegova uporaba ni samoumevno okolju prijazna, opozarjajo na ministrstvu. Pri ogrevanju z lesom v individualnih kuriščih nastajajo prašni delci, ogljikov monoksid, hlapne organske spojine, policiklični aromatski ogljikovodiki, dioksini in težke kovine. Ob nepravilnem kurjenju se emisije teh snovi močno povečajo, kar ima neposredne posledice za kakovost zraka in zdravje ljudi.
Drva glavni vir ogrevanja skoraj tretjine gospodinjstev
Kljub navedenim tveganjem ostaja ogrevanje z lesom v Sloveniji zelo razširjeno, zlasti na podeželju in v razpršenih naseljih, kjer ni dostopa do sistemov daljinskega ogrevanja. Po zadnjih podatkih Statističnega urada RS (Surs), ki so sicer iz leta 2023, je drva kot najpomembnejši vir uporabljalo največ, kar 30 odstotkov gospodinjstev, sledili so zemeljski plin, utekočinjeni naftni plin (19 odstotkov) ter obnovljivi viri, kot so toplotna črpalka, sončni kolektorji ali drugi obnovljivi viri (14 odstotkov).
Trendi na področju ogrevanja se sicer postopno izboljšujejo. "V mestih in območjih z večjo gostoto poselitve se širijo sistemi daljinskega ogrevanja, ki jih država sofinancira in preusmerja na obnovljive vire energije. V enostanovanjskih stavbah, kjer je poraba energije zaradi boljše izolacije manjša, v ospredje prihajajo toplotne črpalke, pogosto v kombinaciji s sončnimi elektrarnami. Na območjih, kjer ni daljinskih sistemov, pa tudi uporaba biomase v ogrevalnih pečeh," so navedli na ministrstvu.
Eko sklad sofinancira menjavo starih naprav
Pomembno vlogo pri tem ima med drugim Eko sklad, ki že skoraj desetletje sofinancira zamenjavo starih kurilnih naprav. V zadnjih devetih letih je za toplotne črpalke in kurilne naprave na lesno biomaso namenil približno 200 milijonov evrov, kar pomeni okoli 82.000 naložb. Pri več kot 57.000 primerih so stare kurilne naprave odstranili, kar pomeni neposredno zmanjšanje emisij iz neučinkovitih kurišč.
Kot so še pojasnili na Eko skladu, je največ zanimanja za subvencije za toplotne črpalke. Pri zamenjavi stare centralne kurilne naprave lahko namreč gospodinjstva prejmejo do 40 odstotkov priznanih stroškov naložbe, pri čemer subvencija znaša do 2500 evrov za toplotne črpalke zrak-voda in do 6000 evrov za sisteme voda-voda ali zemlja-voda.
"Za nove kurilne naprave na lesno biomaso so subvencije še višje - do 50 odstotkov stroškov, vendar omejene na največ 5000 evrov. Na voljo so tudi ugodni krediti s fiksno obrestno mero 0,8 odstotka ter posebni programi za zmanjševanje energetske revščine, kjer je lahko na posamezno vlogo dodeljenih do 18.000 evrov," navajajo.
Podatki Eko sklada sicer kažejo, da se število vlog za toplotne črpalke v zadnjih dveh letih zmanjšuje, medtem ko ostaja zanimanje za kurilne naprave na lesno biomaso razmeroma stabilno. To kaže, da prehod na nove tehnologije ni linearen in je močno odvisen od finančnih zmožnosti gospodinjstev, dostopnosti omrežij ter lokalnih okoliščin, pravijo na skladu.
Država osvešča in usposablja
Država poleg finančnih spodbud veliko vlaga tudi v ozaveščanje. Na ministrstvu za okolje ob začetku kurilne sezone prebivalce obveščajo o pravilnem kurjenju. Ključna priporočila so uporaba suhega lesa z vlažnostjo do 20 odstotkov, prepoved kurjenja odpadkov in obdelanega lesa ter pravilno nalaganje goriva in dovod zraka. Pravilno kurjenje namreč pomeni manj emisij, boljši izkoristek goriva in manjši vpliv na okolje.
Posebno pozornost ministrstvo namenja tudi usposabljanju dimnikarjev, ki imajo pomembno vlogo pri nadzoru kurišč. Ti morajo vsako leto ob podaljšanju licence opraviti obvezna izobraževanje, kar je lani naredilo 280 dimnikarjev.
Čeprav lesna biomasa ostaja pomemben del slovenskega energetskega mozaika, je sporočilo stroke jasno: prihodnost ogrevanja je v učinkovitejših, čistejših in bolje nadzorovanih sistemih.
