Strokovnjaki in mladi talenti so na nedavni okrogli mizi opozorili na pereč problem slovenskega šolstva, v katerem uspeh nadarjenih posameznikov prepogosto sloni zgolj na njihovi lastni iznajdljivosti in peščici predanih mentorjev, namesto na trdni sistemski podpori države.
V prostorih Hiše Evropske unije v Ljubljani je nedolgo tega potekala okrogla miza o položaju nadarjenih mladih v Sloveniji, ki jo je organizirala Dijaška organizacija Slovenije. Dogodek je združil strokovnjake, predstavnike mladinskih organizacij ter mlade z izjemnimi dosežki, ki so iz različnih perspektiv spregovorili o tem, kako Slovenija prepoznava, podpira in razvija talente mladih.
Pogovor o položaju nadarjenih mladih je nastal v okviru Dijaške organizacije Slovenije, kjer želijo pogosteje odpirati razprave o ključnih izzivih, s katerimi se soočajo mladi v izobraževalnem sistemu. Pobudnik okrogle mize je bil Sergej Golubović, član predsedstva organizacije, ki je dogodek tudi moderiral. Kot je poudaril, je bil namen srečanja spodbuditi širši dialog o tem, ali slovenski sistem nadarjenim mladim ponuja dovolj priložnosti za razvoj ter ali kot družba znamo dovolj dobro prepoznati in razvijati potencial mladih generacij.
V uvodu razprave je Golubović izpostavil, da nadarjeni mladi pogosto razvijajo svoje sposobnosti predvsem zaradi lastne motivacije in podpore posameznih mentorjev, medtem ko sistemska podpora ostaja omejena. Po njegovem mnenju je prav zato pomembno, da se o tej temi začne bolj odprta in široka razprava.
Talent potrebuje priložnost
Med sogovorniki je bil Ciril Dominko, podpredsednik Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije (DMFA), ki je v razpravi izpostavil pomen dodatnih izobraževalnih programov, tekmovanj in raziskovalnega dela za razvoj nadarjenih mladih. Po njegovih besedah prav takšne aktivnosti pogosto omogočajo mladim, da začnejo razvijati globlje zanimanje za znanost in raziskovanje.
Dominko je poudaril, da tekmovanja in raziskovalni programi mladim ponujajo prostor, kjer lahko presežejo okvirje šolskega kurikuluma in razvijajo svojo radovednost na bolj samostojen način. Po njegovem mnenju imajo takšne izkušnje pogosto ključno vlogo pri oblikovanju prihodnjih znanstvenikov, raziskovalcev in inovatorjev.
Ob tem je dodal, da je za razvoj talentov ključna tudi stabilna mentorska podpora: "Talent sam po sebi ni dovolj. Mladi potrebujejo mentorje, podporo in priložnosti, kjer lahko svoje znanje razvijajo naprej."
Neenake možnosti za razvoj
Na pomembnost enakega dostopa do priložnosti je opozorila Petra Zega, predstavnica Zveze prijateljev mladine Slovenije (ZPMS). Po njenem mnenju imajo mladi v Sloveniji sicer veliko potenciala, vendar možnosti za njegov razvoj niso vedno enakomerno porazdeljene.
V razpravi je poudarila, da dostop do kakovostnih mentorjev, dodatnih programov ali projektov pogosto ni odvisen zgolj od posameznika, temveč tudi od okolja, v katerem mlad človek odrašča in se izobražuje. Prav zato je po njenem mnenju pomembno razmišljati o sistemskih rešitvah, ki bi mladim omogočile bolj enake možnosti.
Dodala je, da imajo pri tem pomembno vlogo tudi organizacije civilne družbe, ki lahko mladim ponujajo dodatne priložnosti za razvoj talentov izven formalnega izobraževalnega sistema.
Psihološki izzivi nadarjenih mladih
Pomemben del razprave je bil namenjen tudi psihološkim vidikom nadarjenosti. Tina Pušnik, članica Društva psihologov Slovenije, je opozorila, da nadarjenost pogosto spremljajo visoka pričakovanja okolice in notranji pritisk, ki ga mladi postavljajo sami sebi.
Po njenem mnenju se nadarjeni mladi pogosto soočajo z občutkom, da morajo ves čas dosegati visoke rezultate, kar lahko vodi tudi v stres ali občutek izoliranosti. Prav zato je pomembno, da okolje nadarjenim mladim nudi tudi čustveno podporo in razumevanje.
Ob tem je poudarila, da mora biti podpora nadarjenim mladim celostna: "Pomembno je, da poleg akademskega razvoja skrbimo tudi za dobrobit mladih, za njihovo psihološko ravnovesje, občutek pripadnosti in podporno okolje."
Ko radovednost postane strast
Svoje izkušnje je v razpravi predstavil tudi Primož Markovič, olimpijec iz fizike, ki je spregovoril o tem, kako pomembne so dodatne priložnosti za razvoj mladih, ki jih zanima znanost. Po njegovih besedah tekmovanja, raziskovalni projekti in dodatne priprave pogosto predstavljajo prostor, kjer se pri mladih začne razvijati prava znanstvena radovednost.
Markovič je poudaril, da prav takšne izkušnje mladim omogočajo, da začnejo razmišljati bolj poglobljeno, raziskovati lastna vprašanja in razvijati samostojen način razmišljanja.
Ob tem je izpostavil tudi vlogo mentorjev, ki lahko mlade usmerjajo in jih spodbujajo k nadaljnjemu raziskovanju. "Mentorji imajo ogromno vlogo, saj mladim pomagajo razvijati ideje in jih spodbujajo, da razmišljajo drugače ter postavljajo nova vprašanja."
Glas mladih pri oblikovanju rešitev
Perspektivo mladinskega sektorja je predstavila Meta Jurejevčič, podpredsednica Mladinskega sveta Slovenije (MSS). V razpravi je poudarila, da morajo biti mladi bolj vključeni v razprave o prihodnosti izobraževanja in politikah, ki vplivajo na njihov razvoj. Po njenem mnenju mladi najbolje poznajo izzive, s katerimi se srečujejo v izobraževalnem sistemu, zato je njihov glas pomemben pri oblikovanju rešitev.
Dodala je, da mora družba ustvariti okolje, v katerem bodo mladi lahko razvijali svoje potenciale brez nepotrebnih sistemskih ovir in z več priložnostmi za sodelovanje, raziskovanje ter ustvarjanje.
Razprava v Hiši Evropske unije je tako odprla širši razmislek o tem, kako lahko Slovenija bolje podpira nadarjene mlade. Sogovorniki so se strinjali, da Slovenija premore veliko talentov, vendar njihov razvoj zahteva več sistemske podpore, boljše povezovanje institucij ter več priložnosti, ki bodo mladim omogočile, da svoje potenciale razvijejo v polni meri.
