Medtem ko se številni bojijo predvsem genetske usode, priznani onkolog opozarja, da se profil najpogostejših bolnikov ne skriva v zapisu DNK, temveč nekje povsem drugje.
Čeprav se pogosto osredotočamo na genetiko, priznani ruski onkolog dr. Danil Šepaljajev opozarja, da se v ozadju zahrbtne bolezni najpogosteje skriva specifičen življenjski slog, zaznamovan z izrazito utrujenostjo in zanemarjanjem lastnega telesa.
Številni verjamejo, da je rak vnaprej zapisan v naših genih, vendar stroka postavlja to prepričanje na glavo. Dr. Šepaljajev je v intervjuju za portal News pred časom razkril, da ima tipičen pacient, ki se znajde v njegovi ordinaciji, precej nazoren profil, ki ga določata dve ključni lastnosti: starost nad 50 let in nenehna podvrženost stresu.
Kako je videti obraz bolezni?
Po dolgoletnih izkušnjah onkologa bolezen najpogosteje udari tam, kjer je telo že izčrpano. Profil osebe, ki je najbolj dovzetna za razvoj raka, dr. Šepaljajev opisuje pretresljivo iskreno: "Praviloma je to moški z rahlo razmršenimi lasmi in zatečenimi očmi, preobremenjen z delom in s kupom posojil ali dolgov. Na žalost so to pogosto ljudje, ki so se preprosto zanemarili."
Onkolog poudarja, da so ljudje z resnimi finančnimi težavami in nenehno utrujenostjo dvojno ogroženi. Ne le zaradi fizičnega propadanja telesa pod težo stresa, temveč tudi zato, ker si v takšnem stanju težje privoščijo kakovostno preventivo in zdravstveno oskrbo.
Večina rakov ni dednih
Eno najpomembnejših spoznanj, ki jih izpostavlja strokovnjak, je vloga imunskega sistema. Rak je namreč bolezen, ki je tesno povezana z delovanjem protitumorske komponente v našem telesu, piše Aktivni.
- 90 do 95 % rakavih obolenj nima nobene zveze z dednostjo.
- Le 5 do 10 % primerov je neposredno povezanih z genetskim faktorjem.
To pomeni, da je razvoj bolezni v večini primerov odvisen od tega, kako močan je naš notranji obrambni mehanizem, kar pojasnjuje, zakaj nekateri zbolijo že pred 45. letom, drugi pa šele po 80. letu starosti. Čeprav na starost ne moremo vplivati, lahko drastično spremenimo profil svoje ogroženosti. Onkologi po vsem svetu so si enotni: ključ sta zdrava prehrana in redna aktivnost, a morda še pomembneje je duševno zdravje. Vsakodnevno sproščanje – pa naj gre za sprehod v naravi, jogo ali druženje s pozitivnimi ljudmi – ni le "luksuz", temveč nujno orodje za spopadanje s stresom, ki dobesedno ščiti naše celice.
