Nesreča na bazenu v Hrastniku: 5-letnik na plavalnem tečaju skoraj utonil (kaj je šlo narobe?)

Njen 5-letni sin je od septembra enkrat tedensko obiskoval šolo plavanja v okviru društva Šport Vital na hrastniškem bazenu. Bil je v skupini neplavalcev, kjer so otroci stari od 4 do 6 let. Tečaj poteka 1-krat tedensko v popoldanskem času in traja eno uro, tečaj pa vodita dva vaditelja. Na dan nesrečnega dogodka, 24. januarja, je bilo v skupini 9 otrok.

Kaj se je zgodilo?

"Moj otrok je tisto sredo nadomeščal termin (sicer hodi na plavanje ob ponedeljkih, tokrat je šel tudi v sredo). Z možem sva ga malo pred 17. uro pripeljala na bazen. Mož je šel z njim, mu pomagal, da se preobleče in počakal, da sta skupino 9 otrok prevzela trenerja. Potem sva šla na kavo," za Metropolitan začne svojo pripoved mama 5-letnega dečka.

"Ob 17.50, prav spomnim se, da sem pogledala na uro, sva se pripeljala na bazen. Rekla sem: 'Imava še 10 minut, pojdiva ga čez okno pogledat, zagotovo so še v bazenu.' Nasmejana sva se odpravila proti športni dvorani. Pri oknu je stal nek gospod, ki je imel čuden izraz na obrazu. Mislila sem si, kaj pa je ta tako namrščen. Pogledam skozi okno v bazen in rečem možu: 'Ja, kje so pa otroc?' V bazenu namreč ni bilo nikogar."

"Odgovori mi: 'Ja ne vem, kaj pa je tam ... enega oživljajo.' Nisem vedela, koga, samo tekla sem proti bazenu. Na stopnicah so se mi umikali starši in otroci, ki so čakali na naslednji termin v drugi starejši skupini. Eden od staršev je gledal od recepcije proti bazenu in govoril po telefonu. V očeh je imel solze, bil je pretresen. Ujela sem nekaj njegovih besed. 'Ne vem, naj bi bil star 10 let, oživljajo ga.' Skoraj mi malo odleže, ker je rekel 10 let. Tečem naprej, kar čez recepcijo, direktno na bazen. Oči mi begajo, iščem svojega otroka. Kje je, kje je, se sprašujem," opisuje trenutek, ki se je nato sprevrgel v pravo nočno moro.

"To je moj sin, to je njegov jok"

"Pogledam na tribuno, tam so otroci iz skupine zaviti v brisače in vsi gledajo v smer, kjer oživljajo otroka. Sina ne vidim. Ne vidim njegove brisače. Srce mi je razbijalo, težko sem dihala. Kje je moj sin? Namesto do mesta oživljanja tečem v garderobo. Tja ne morem pogledati. In grem spet nazaj. Nočem verjeti, da tam na tleh leži moj sin. Morda je v garderobi. Morda sem ga spregledala. Naredim še en krog, čez recepcijo, v garderobe, nazaj na bazen. Ves čas potiho mrmram, kje je moj otrok, kje je moj otrok, kaj če je to moj otrok ..."

"Priteče oče plavalne kolegice mojega sina in tečem za njim na bazen, kot da sem potrebovala nekoga, da me spremlja do tega grozovitega mesta ... Vmes zaslišim jok. Preseka me. Stisne me v srcu. Sedaj vem, da je on. To je moj sin, to je njegov jok. Vržem se na kolena in 'ga potiškam'. Povem mu, da bo vse v redu, da je mamica tukaj. Ta čas je bil pri njemu že njegov ati. Pri njem je bil pred mano, kljub temu, da sem šla jaz pred njim. Rekel je, da ga je spoznal po kopalkah. Seveda noriva, noriva na odgovorne. Na ljudi, katerim sva zaupala svojega otroka, da ga naučijo plavati."

Pretresena dečkova mama je bila začudena, ko je od kopalcev izvedela, da sta otroka iz bazena rešila obiskovalca. "Reševalca iz vode ni bilo nikjer, menda je prišel šele po tem, ko so ga začeli oživljati."

Na kraj dogodka sta prišli dve ekipi hrastniške reševalne postaje. Dečka in njegovo mamo so z reševalnim vozilom odpeljali v Celje na urgenco. "Celo pot sem ga držala v naročju in trepetala. Ves čas sem prosila sina, da se bori, da ne sme zaspati, da sem ob njem in da bo vse v redu. Oči so se mu ves čas zapirale, težko je ostajal buden. Tudi reševalka, ki je bila z nama, mi je pomagala, se z njim pogovarjala, da ne bi zaspal," se spominja.

V bolnišnici so nato opravili vse potrebne preiskave, slikanje pljuč, vzeli so mu kri in ga priklopili na kisik ter ga dali na monitor za spremljanje vitalnih znakov, opisuje dogajanje.

"Po vseh pregledih so naju odpeljali na oddelek, kjer so mu na eno uro preverjali nevrološko stanje. Jaz sem vso noč ob sinu spremljala monitor z vitalnimi znaki in čakala, da minejo ure, ki so jih določili, da so še lahko "kritične", ko se mu stanje še lahko poslabša. Vmes sem prosila, molila vse bogove in nadnaravne sile, naj bo vse v redu. Naj omenim še to, da je sin zdravniku, ki ga je na urgenci spraševal, ali ve, kaj se je zgodilo, povedal, da je padel v bazen, in potem ni mogel gor (na površje)."

Naslednje jutro je bilo dečkovo stanje stabilno, počasi je okreval. Zbolel je sicer za bakterijsko pljučnico, ki je posledica bazenske vode, ki je prišla v pljuča, zato je dobil antibiotik, doda.

Izpoved priče: "Ni kazal znakov življenja"

Priči nesreče, ki sta prav tako želeli ostati anonimni, sta se že skoraj odpravljali domov, pa se je gospa na srečo odločila, da gre še enkrat v vodo. In takrat je na dnu bazena opazila negibnega otroka. 

"Z možem sva se nahajala ob bazenu na drugi strani vhoda v bazen, kjer je globoka voda. Nekje od polovice bazena v vodi in ob njej ni bilo nikogar. Ležala sem na ležalniku, ko me je mož prebudil iz dremeža. Vstala sem in rekla, da grem še malo plavat. Ko sem se približala stopnicam za v vodo, sem na dnu bazena zagledala otroka obrnjenega z glavo in telesom v dno, kako nepremično lebdi v vodi. Nahajal se je približno dva metra levo od stopnic in en meter od roba. Isto sekundo sem hotela skočiti v vodo, vendar se nisem mogla premakniti. Zavpila sem možu: 'Otrok, pomagaj!'" nam za Metropolitan o incidentu pripoveduje priča.

"Isto sekundo se je mož pognal s klopi in skočil v vodo, ga na dnu bazena poiskal in potegnil ven. Zavpila sem: 'Pomagajte!' Starejši moški je možu pomagal, da sta ga nezavestnega položila na rob bazena. Otrok je bil v obraz vijoličaste barve, prav tako so bile nogice in rokice. Ni kazal znakov življenja."

"Mož je z desno roko večkrat pritisnil na prsni koš, ga masiral, da bi izpljunil vodo, potem je priletel učitelj plavanja in ga začel oživljati. Za tem sta priletela še reševalec iz vode in učiteljica, ki je nadaljevala z oživljanjem. Po parih minutah je odprl oči nato izpljunil vodo in začel kašljati in jokati. Opazila sem, da ima na desni strani glave poškodbo in prisotnim pokazala. Nekdo je tisti trenutek rekel, da je otrok v redu. Na to izjavo sem se glasno in jezno odzvala, da ni v redu, naj takoj pokličejo 112, ker je bil otrok predolgo v vodi. Nato sem se od dogajanja oddaljila."

Priča nam še zaupa, da je nato prišel oče otroka in reševalci nujne medicinske pomoči. "Mož je bil ves čas zraven ob robu bazena in ga je držal za noge od trenutka, ko ga je potegnil ven do trenutka, ko so ga odnesli v reševalno vozilo. Pravi, da se mu je zdela cela večnost do trenutka, ko je zadihal. Oba z možem sva bila v šoku," sklene svojo pripoved.

Vse skupaj je velik psihični, čustveni zalogaj

"Hvaležna sem, da se je tako izteklo. Da je moj otrok živ. Da je takšen borec. Nihče, ne otrok ne starš ne bi smel doživeti kaj takšnega. Zdaj bijemo druge bitke, ko moj sin podoživlja te trenutke. Vse skupaj je velik psihični, čustveni zalogaj za našo družino," pove. Doda še, da si želi, da se prevzame odgovornost za nesrečo, ki se ne bi smela zgoditi.

"Razumem, da se nesreče dogajajo, vendar bi v tem primeru vaditelja videla, da eden od otrok manjka, da ga ni in bi ga pravočasno potegnila iz vode. Tako pa nihče ničesar ne ve. Kako nihče ne vidi, da se otrok utaplja? Tega ne razumem."

Resda je od incidenta minilo že več dni, a družina še vedno podoživlja tisto nesrečno sredo. Ob tem nam mama 5-letnika zaupa, da je spoznala dva superheroja. "Vsa sreča za dva angela, ki sta mojemu sinu rešila življenje. To je bil par, mož in žena, ki sta bila ravno takrat na bazenu."

V uredništvu smo izvedeli, da je organizator plavalnega tečaja preostale starše v skupini obvestil, da je s 5-letnim fantkom vse v redu, da ni bilo nič hudega in da sta vaditelja imela vse pod nadzorom. Kar po besedah otrokove mame in prič ne drži.

"Boli me, da se zavaja starše, boli me, da ti ljudje še vedno izvajajo tečaje in boli me, da starši še vedno zaupajo svoje otroke ljudem, ki so mojega otroka pustili, da se je skoraj utopil."

Preiskava okoliščin nesreče še vedno poteka, vzporedno pa poteka še preiskava v zvezi z reševalcem in stanjem na bazenu, ki jo vodi Inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Odziv športnega društva

Po odgovore smo se obrnili na športno društvo Šport Vital, kjer so nam najprej potrdili, da je do nesrečnega dogodka 24. 1. res prišlo, vendar naj bi bil po njihovih besedah obvladan zaradi pravočasnega in strokovnega odziva prisotnih učiteljev plavanja.

V nadaljevanju smo od njih želeli podrobnejše informacije, dobili pa smo odgovor, da so se v soglasju s starši odločili, da izjave ne bodo podali, kar pa po naših informacijah ne drži, saj so se dečkovi starši s podajanjem izjave v medijih strinjali.

"Vse informacije o samem dogodku smo podali pristojnim organom, o dogodku smo obvestili tudi preostale starše naših vadečih otrok. Opozoril pa bi vas, da je iz vašega sporočila razvidno, da ste prejeli zavajajoče informacije o reševanju dečka," je dodal predsednik omenjenega društva, mag. prof. švz. Jure Jazbec.

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol