25. 7. 2022, 09:49

Kaj je glavni razlog za odhod mladih v tujino?

Twitter/Flip Tanedo

Priznani fizik je dejal, da se je odločil za odhod v tujino, ko se je ponudila priložnost in da človek na slabše običajno ne gre. 

Jure Zupan je leta 2002 doktoriral na ljubljanski univerzi. Je profesor univerze v Cincinatiju v ameriški zvezni državi Ohio. Njegovo področje je teoretična fizika visokih energij, torej dogodkov pri kinetičnih energijah delcev, kot jih le-ti dosežejo v Cernu, kjer je Jure Zupan tudi že delal.

Sistem dela na univerzah v ZDA je nekoliko drugačen kot v Sloveniji, podobno, kot se med seboj razlikujejo sistemi različnih evropskih držav, je povedal v intervjuju za Delo. "V ZDA vlada med univerzami velika tekmovalnost. Posamezne univerze si zato prizadevajo zaposliti čim boljše ljudi, ki se potem prijavljajo na različne projekte, ki prinašajo denar," razlaga Zupan.

Bistveno je, seveda poleg študentov, ki plačujejo šolnino, da si profesor s projekti zagotovi čim več denarja.

V ZDA visokošolske izobraževalne ustanove delijo na univerze in tiste, ki bi jim pri nas verjetno rekli višje šole. Na slednjih je za profesorje bistveno učenje, na univerzah pa se pričakuje, da manj učijo in več raziskujejo. 

"Jure Zupan nam pomaga razumeti izvor vesolja. Njegovo delo so prepoznali in mu podelili mednarodno nagrado," je na Twitter zapisala Univerza Cincinnati, kjer je naš fizik zaposlen.

"Z raziskavami pride prestiž, ki pritegne študente; ti si želijo sodelovati pri raziskavah, ki so v špici. Univerze se delijo tudi na zasebne, ki imajo tipično več denarja, ker dobijo več donacij, in javne. Naša je javna," je dejal Zupan. 

Beg možganov

"Že 14 let je, odkar sva se z ženo Andrejo odločila za selitev. Na fakulteti sem delal kot asistent in zdelo se mi je, da bo tukaj zelo dolgo trajalo, da mi bodo ponudili takšen položaj, kot so mi ga ponujali tam. Ni šlo samo za profesuro, jasno je bilo tudi, da bom tam lahko zgradil skupino."

V Ameriki profesorjem dajo zagonska sredstva (startup), ki so namen­jena temu, da zaposlijo ljudi, potem pa se od njih pričakuje, da v dveh letih dobijo denar od projektov.

"Na začetku od tebe ne pričakujejo, da boš učil, pri nas pa je sistem drugačen. Kolikor razumem, je v Sloveniji zelo težko, da bi ljudi zaposlili, potem pa jih dve leti pustili, da ne učijo, ampak se samo trudijo uspešno prijavljati na razpise in vzpostaviti raziskovalno skupino."

Verjetno lahko najdemo več raz­logov, zakaj se mladi ne želijo vračati v Slovenijo. Prvi problem so plače, ki jih je zelo težko dvigniti. "Vem, da v Italiji znanstvenikom, ki se preselijo nazaj domov, pet let ni treba plačevati davkov. Jasno je, zakaj. Ko se preseliš, si moraš vse zgraditi na novo. Če imaš partnerja, si mora tudi ta najti službo, kar ni lahko," je dejal Zupan.

Zaposliti dva partnerja hkrati je v tem sistemu zelo težko, v Ameriki pa je to tipičen način, kako univerze, ki niso med prvimi desetimi na svetovnih lest­vicah, dobijo zelo dobre ljudi. Zaposlijo tudi partnerja, za katerega ni treba, da je vrhunski strokovnjak, ampak kader, ki bi ga zaposlili v vsakem primeru.

Ponekod zraven ponujajo še stanovanje. V Cincinnatiju, kjer nepremičnine niso tako drage, sicer ne. "Univerzi Stanford in UC Irvine v Orangeu Countyju ti recimo prodata hišo, ki jo lahko potem prodaš samo drugemu profesorju ali nazaj univerzi, NYU v New Yorku pa je lastnica stanovanj, ki jih lahko profesorji najamejo," je razmere čez lužo opisal dr. Zupan. 

Spremljajte Metropolitan na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.