Zadeva Patria je zaključena, vsi Janševi sodni procesi pa še ne. Kdaj bo znova sedel na zatožno klop?

Medtem ko je ustavno sodišče prejšnji mesec dokončno zavrglo pritožbo Janeza Janše na sklep o zastaranju zadeve Patria (pravni učinki odločitve veljajo kot oprostilna sodba), vodjo stranke SDS v drugi polovici poletja čaka sojenje v t. i. "zadevi Trenta".  

Po številnih zapletih se bo sojenje odvijalo v Celju

Obtožnica v zadevi Trenta, ki bremeni tudi Janšo, je letos postala pravnomočna, saj je zunajobravnavni senat celjskega okrožnega sodišča zavrnil vse ugovore obrambe (med drugim tudi zahteve po izločitvi nekaterih sodnikov senata). Preiskava zoper več osumljenih v dolgoletni in zapleteni zgodbi se je začela septembra 2014, trajala pa je vse do februarja 2020. 

Bistvo spora je v tem, ali je bilo zemljišče, ki ga je Janša kupil leta 1994 v času, ko je bil obrambni minister, leta 2005 res bilo vredno toliko denarja, kot je zanj dobil. Oziroma, ali je s prodajo parcele zaslužil preveč in si tako pridobil protipravno premoženjsko korist?

Janševa obramba vztraja pri tem, da v poslu ni bilo ničesar spornega in da gre za pogrevanje stare zgodbe. Pa tudi, da se po zaključku Patrie za "lase vleče" zastarane primere. 

Pogojna kazen zaradi žaljivega tvita

Prav tako na celjskem sodišču je sodni senat nekdanjega predsednika vlade letos spoznal za krivega dveh kaznivih dejanj razžalitve novinark TV Slovenija Mojce Šetinc Pašek in Eugenije Carl.

Dosodili so mu tri mesece pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo enega leta in plačilo stroškov sodnega postopka.

Tvit, ki je Janšo bremenil v tem procesu, je iz marca 2016. V njem je med drugim zapisal, da na "neki Facebook strani javne hiše ponujajo poceni usluge odsluženih prostitutk Evgenije C. in Mojce P. Š.". 

Pooblaščenec novinark Stojan Zdolšek je v zaključnih besedah ocenil, da je Janša v zapisu storil težko kaznivo dejanja zoper čast in dobro ime novinark. Medtem je njegov zagovornik Matoz ocenil, da povprečni bralec ob branju tvita ni mogel vedeti, da gre prav za omenjeni novinarki. 

Opravičilo v zadevi "judovska vila" 

Janša se je na sodišču znašel tudi zaradi tvitov, ki so tokrat leteli na stranko Socialne demokracije (SD). V več zapisih (v tožbi jih je bilo izpostavljenih 15), jim je očital, da je vila na Levstikovi ulici v Ljubljani, kjer je še zdaj njihov sedež, "ukradena judovska vila". Tožbo so vložili s pomočjo odvetnice Nataše Pirc Musar.

Ker Janša na tožbo ni odgovoril, je sodišče izdalo zamudno sodbo. Razsodilo je, da mora Janša stranki SD plačati 10.000 evrov odškodnine, se javno opravičiti na Twitterju in plačati dobrih 800 evrov stroškov postopka. 

Pri odločitvi je sodišče tehtalo tudi svobodo izražanja. Široke meje političnega diskurza so eden od temeljev sodobne demokracije, politične stranke pa da morajo pokazati večjo strpnost do kritike.

A so na koncu zapisali da "svoboda političnega izražanja ne more ščititi tudi zavestno neresničnih trditev o dejstvih, ki posegajo v ugled druge osebe". Sodba še ni pravnomočna, Janša pa se lahko pritoži na višje sodišče

Veselinovičeva tožba zaradi obrekovanja

Ker je Janša nekdanjega direktorja Slovenske tiskovne agencije (STA) Bojana Veselinoviča označil kot "sodelavca pri umoru novinarja", je ta vložil tožbo na sodišču. 

Zaradi dvoma o nepristranskosti sojenja v Ljubljani se je po vložitvi predloga Janševih zagovornikov odločanje o tožbi preneslo na celjsko sodišče.

Dobil dve leti, odesedel 176 dni

Poglejmo še, kaj se je v smislu sodnih postopkov dogajalo v "zadevi Patria", v kateri je ustavno sodišče letos junija dokončno zavrglo pritožbo Janše na sklep o zastaranju zadeve, ker da nima pravnega interesa. 

Spomnimo, leta 2014 je bil Janša zaradi domnevne korupcije pri nakupu finskih oklepnikov 8x8 obsojen na dveletno zaporno kazen. Junija istega leta je tudi odšel v zapor, a je ustavno sodišče aprila 2015 sklenilo zadevo vrniti na prvostopenjsko sodišče.  

Še pred novo sodno odločitvijo pa je zadeva zastarala. Kot je takrat ugotovilo sodišče, je kazenski zakonik, ki je veljal v času, ko naj bi se zgodila kazniva dejanja, absolutno zastaranje predvideval po desetih letih. 

Želi si oprostilne sodbe

Ker je Janša menil, da bi lahko v ponovnem postopku dosegel oprostilno sodbo in tako nedvoumno dokazal svojo nedolžnost (po njegovem prepričanju bi do zastaranja moralo priti spomladi 2017), se je na odločitev pritožil na višje sodišče.  

Višji sodniki so Janši pri slednjem pritrdili. A so hkrati ugotovili, da za pritožbo ni imel pravnega interesa, ker je šlo pri odločitvi o zastaranju za odločitev v njegovo korist. Pritožbo so zato zavrnili.

Kot izhaja iz sklepa, ki ga je Janša prejel in tudi objavil na Twitterju junija letos, se je ustavno sodišče dokončno odločilo, da ima zastaranje enake pravne učinke kot oprostilna sodba.

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol