Po koronskem času v Sloveniji manj cepljenih: kaj o tem meni stroka?

Med 23. in 29. aprilom obeležujemo evropski teden cepljenja, katerega namen je povečanje ozaveščenosti o pomenu cepljenja pri preprečevanju bolezni in varovanju življenja. Letošnji teden je posvečen pomenu pravočasnega rutinskega cepljenja in prizadevanjem, da nadoknadimo zamujene in odložene odmerke cepiva. 

Splošno stanje cepljenja v Sloveniji 

Na posvetu, ki je potekal v okviru omenjenega tedna, sta pediater Denis Baš in specialist javnega zdravja Zoran Simonović med drugim spregovorila o splošnem stanju in trendih cepljenja pri nas, dobrih in slabih praksah v tujini ter o cepivih, ki bi jih bilo v prihodnje smiselno vključiti v naš program cepljenja. 

Kot je poudaril Simonović, ki od oktobra 2020 vodi mariborsko območno enoto NIJZ, je imelo obdobje pandemije covida-19 določen vpliv tudi na izvajanje cepljenj v Sloveniji. 

Cepljenje proti gripi

V Sloveniji se vsako leto za to obliko zaščite odloči veliko manj ljudi kot v večini preostalih evropskih držav, kljub temu da se v zadnjih letih delež cepljenih proti gripi tudi pri nas postopoma povečuje. V sezoni 2020/21 se je proti gripi v Sloveniji cepilo okoli 10 odstotkov celotne populacije, v sezoni 2021/22 pa okoli 8 odstotkov. 

V večini zahodnoevropskih držav se proti gripi cepi vsaj dvakrat več starejših prebivalcev.

Tudi pri drugih neobveznih cepljenjih, kot so cepljenje proti pnevmokoknim okužbam, HPV in KME, je pri nas delež tistih, ki se cepijo, za okoli od 10 do 30 odstotkov nižji kot v večini drugih evropskih držav, je bilo slišati na posvetu.

Dostop do cepljenja je treba poenostaviti

"NIJZ je že pred nekaj leti pripravil predloge za izboljšanje precepljenosti proti gripi. Pomembno je, da je to vsaj za rizične skupine oseb, brezplačno," je dodal dr. Simonović. Hkrati je treba povečati ozaveščenost ljudi o pomembnosti zaščite pred gripo, o dobrobitih in prednostih cepljenja, saj je gripa za nekatere lahko zelo nevarna okužba, cepljenje pa zelo varno in učinkovito.

Upad cepljenja proti nekaterim otroškim boleznim

V Sloveniji je cepljenje predšolskih in šolskih otrok organizirano prek primarne pediatrične službe. Kot je dejal priznani pediater dr. Denis Baš, zaposlen v Zdravstvenem domu dr. Julija Polca Kamnik kot vodja pediatričnega oddelka, je "stopnja precepljenosti s prvim odmerkom cepiva proti ošpicam, mumpsu in rdečkam v zadnjih treh letih narasla in je bila v lanskem letu višja od 95 odstotokov, medtem ko je v letu 2016 znašala komaj 92 odstotkov."

Na drugi strani pa nam je zaradi pandemije in posledično organizacijskih težav pri zagotavljanju pravočasno opravljenih pregledov otrok v zadnjih letih upadla precepljenost s šestvalentnim cepivom (davica, tetanus, oslovski kašelj, otroška paraliza, hemofilus influence b in hepatitis B).

Kako nad strah staršev?

V Sloveniji je zaradi številnih zavajajočih informacij, ki so se še okrepile s pandemijo, naraslo tudi število staršev, ki jih je cepljenja strah. "Ti starši potrebujejo več informacij in našega časa, da se odločijo za cepljenje. Zavedati se moramo, da je zdravstveno opismenjevanje proces, ki zahteva angažiranje ne samo zdravstva, ampak celotne družbe. Na tem področju nas čaka še veliko izzivov," opozarja dr. Baš.

Dobre prakse iz tujine 

Po besedah dr. Simonovića so se v tujini kot zelo učinkovite prakse izkazale možnost izvedbe cepljenja na stalno vzpostavljenih cepilnih mestih, ki obratujejo tudi v popoldanskem času in med vikendi, cepljenje z mobilnimi ekipami ter cepljenje zunaj zdravstvenih okoljih (npr. na delovnem mestu ali v šoli).

Nekatere države določena cepljenja izvajajo tudi v lekarnah. Dobro vzpostavljeni sistemi elektronskega beleženja cepljenja pa omogočajo tudi avtomatizirano vabljenje oseb na cepljenje, ko je za te osebe glede na starost ali določene zdravstvene indikacije posamezno cepljenje priporočeno izvesti ali pa osvežiti s ponovnimi cepljenji.

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol