Političnim strankam po novem občutno več proračunskega denarja: komu bo v žepe padlo največ?

Od danes veljavna novela zakona o političnih strankah prinaša več sprememb glede financiranja strank, glob za prekrške in revizije poslovanja. Pri tem se bosta finančno najbolj okrepili predvsem največji parlamentarni stranki, Svoboda in SDS. Neparlamentarne stranke pa opozarjajo, da jih spremembe postavljajo v podrejen položaj.

Katere stranke so upravičene do proračunskih sredstev?

Politične stranke lahko skladno z zakonodajo finančna sredstva pridobivajo iz članarin, prispevkov fizičnih oseb, prihodkov od premoženja in proračuna.

Do proračunskih sredstev so upravičene stranke, ki so na državnozborskih volitvah dobile najmanj odstotek glasov volivcev. Če sta na volitvah dve stranki predložili skupno kandidatno listo, sta do proračunskih upravičeni, če na volitvah osvojita najmanj 1,2 odstotka glasov. Če skupno listo predloži tri ali več strank, pa mora lista osvojiti 1,5 odstotka glasov.

Sredstva, namenjena financiranju političnih strank, se določijo v proračunu, in ne smejo presegati 0,017 odstotka bruto družbenega proizvoda, doseženega v letu pred sprejetjem proračuna. Višina sredstev, ki pripadajo posamezni stranki, se določi v finančnem načrtu državnega zbora.

Nova ureditev sofinanciranja na roko Svobodi in SDS

Po doslej veljavni zakonodaji se je četrtina proračunskih dotacij, namenjenih za sofinanciranje političnih strank, v enakih deležih razdelila med vse politične stranke, ki jih je na zadnjih volitvah v DZ volil najmanj en odstotek volivcev, tri četrtine sredstev pa se je razdelilo sorazmerno rezultatu na teh volitvah.

"To pomeni, da največje parlamentarne stranke dobijo sorazmerno manj sredstev, najmanjše, predvsem zunajparlamentarne stranke, pa občutno več, in to na račun največjih političnih strank," trdijo predlagatelji sprememb zakona, ki stopajo v veljavo danes.

Po julija sprejeti noveli zakona o političnih strankah je tako v veljavo znova stopila ureditev izpred desetletja, po kateri se bo med stranke upravičenke v enakih deležih razdelilo le deset odstotkov sredstev, ki so na voljo, preostalih 90 odstotkov sredstev pa se bo delilo sorazmerno s številom dobljenih glasov volivcev.

Proračunska sredstva za politične stranke so se podvojila

Upoštevajoč volilni rezultat bosta torej svoj finančni položaj najbolj okrepili zmagovalka lanskih parlamentarnih volitev Gibanje Svoboda, ki od združitve z LMŠ in SAB prejema tudi sredstva, do katerih sta upravičeni ti dve stranki, ter drugouvrščena SDS. Ostale parlamentarne stranke bodo na letni ravni iz naslova sofinanciranja političnih strank dobile nekaj sredstev manj.

Največjo razliko bodo občutile zunajparlamentarne stranke, ki se jim sredstva primerjalno gledano zmanjšujejo. V teh strankah so tako že ob obravnavi zakonskih sprememb v DZ opozorili, da te v boljši položaj postavljajo parlamentarne stranke in onemogočajo delo zunajparlamentarnih.

Absolutni zneski, ki jih prejmejo politične stranke, se bodo sicer v naslednjih dveh letih zvišali, saj nedavno sprejet finančni načrt DZ za leti 2024 in 2025 proračunska sredstva za sofinanciranje političnih strank viša z dosedanjih 2,5 milijona na pet milijonov evrov.

Višji delež sredstev za strokovno pomoč poslancem

Parlamentarne stranke so upravičene tudi do proračunskih sredstev, namenjenih za dodatno strokovno pomoč poslancem. Razdeljena so sorazmerno glede na velikost poslanske skupine, in sicer lahko posamezna poslanska skupina dobi do največ 50 odstotkov predvidenega zneska v letnem proračunu DZ. Za letošnje leto celoten znesek znaša nekaj več kot 2,5 milijonov evrov. Od tega največja poslanska skupina Svoboda prejme nekaj več kot 1,1 milijona evrov, SDS pa nekaj več kot 760.000 evrov. Sledijo poslanske skupine NSi (nekaj več kot 220.000 evrov), SD (slabih 200.000 evrov), Levice (nekaj več kot 140.000 evrov) in poslanska skupina poslancev narodnih skupnosti (56.000 evrov).

Spremembe zakona omenjeni delež za strokovno pomoč poslancem višajo, in sicer z največ 50 na največ 70 odstotkov. Glede na razpoložljiv znesek bi torej lahko ena stranka dobila do največ 1,7 milijona evrov za strokovno pomoč.

Uveljavitev sprememb političnim strankam prinaša tudi dodatna namenska sredstva za delovanje njihovih podmladkov, in sicer v višini 35 odstotkov sredstev, ki jih stranke prejmejo na podlagi delitve v enakih deležih, in štirih odstotkov sredstev, ki jih stranke prejmejo na podlagi volilnega rezultata. Podmladki strank bodo skladno z zakonom samostojno razpolagali z omenjenimi sredstvi in jih namensko porabljali za izvajanje programov v mladinskem sektorju.

Novosti na področju revidiranja in glob

Še naprej pa skladno z zakonom ostaja prepovedano financiranje strank iz tujine, prav tako pridobivanje sredstev od samostojnih podjetnikov in pravnih oseb. V opozicijskih SDS in NSi so sicer poskušali z dopolnili znova omogočiti donacije podjetij, ki niso v državni lasti, a v DZ ti predlogi niso dobili zadostne podpore.

Bodo pa medtem lahko stranke pri svojem delovanju v projektih skupnega interesa, kot so denimo organizacija in izvedba skupnih dogodkov in izobraževalne aktivnosti (ne pa tudi redno poslovanje stranke, volitve in referendumi), sodelovale z drugimi političnimi strankami v Sloveniji in državah članicah EU ter političnimi fundacijami, ki so povezane z njimi. Izjema pri tem bodo evropske politične stranke in fundacije. Na podlagi pisnega dogovora o sodelovanju bodo tako lahko stranke s svojega transakcijskega računa sredstva prenesle na račun stranke, s katero sodelujejo, stranke pa bodo tako prejeta sredstva morale posebej evidentirati.

Novela zakona o političnih strankah prinaša tudi novosti na področju revizije. Tej bodo po spremembah podvržene le stranke, ki so letno prejele ali bile upravičene do prejema najmanj 100.000 evrov iz sredstev državnega proračuna ali proračunov lokalnih skupnosti. Prav tako zakon niža globe za posamezne prekrške, po večini na polovične zneske, kot jih je zakon določal sedaj.

Spremembe zakona o političnih strankah so v parlamentarnih postopek vložile koalicijske Svoboda, SD in Levica ter opozicijska NSi. DZ je predlagane spremembe s 57 glasovi za in brez glasu proti potrdil 6. julija, poslanci SDS so se pri glasovanju vzdržali.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord