M.P./STA | 14. 10. 2022, 17:41

Potapljači so iz Blejskega jezera potegnili nekaj neverjetnega

Luka Dakskobler/Bobo

Na Bled se običajno odpravimo na izlet v prelepo naravo, tovrstni predmeti pričajo predvsem o bogati zgodovini tega območja.

Potapljači so ob pomoči strokovnjakov z dna Blejskega jezera dvignili zgodnjesrednjeveški deblak. Približno 1200 let staro plovilo priča o plovbi po jezeru in obiskovanju otoka že v času prve faze slovanske naselitve Blejskega kota. Deblak sedaj čaka konservacija, potem pa naj bi svoje mesto našel v novem arheološkem muzeju na Bledu.

Odkritje iz leta 2015

Njegov dvig in odvoz v konservacijo v prostore Restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) je plod večletnega sodelovanja Društva za podvodne dejavnosti Bled, Oddelka za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Zavoda za podvodno arheologijo in ZVKDS.

Luka Dakskobler/Bobo

Kot je pojasnil Andrej Gaspari z Oddelka za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, so deblak na 11 metrih globine in približno 15 metrov od severne obale jezera leta 2015 odkrili potapljači Društva za podvodne dejavnosti Bled in o tem obvestili arheologe.

Ti so najdbo dokumentirali, odvzeli vzorce in opravili analize, ki so pokazale, da je okoli pet metrov dolg čoln izdelan iz enega kosa macesna, ki je bil posekan nekje v izteku 8. ali v prvi polovici 9. stoletja.

Prvi dokaz o plovbi Slovanov po Blejskem jezeru

"To pomeni, da gre za čoln zgodnjeslovanske naselitve na Bledu, kar dobro dopolnjuje zgodbo, ki jo poznamo," je povedal Gaspari. Uporabo Blejskega otoka je v tistem času potrdil še en, lani odkrit, a iz lipe narejen deblak, ki prekrit s sedimenti leži ob obali otoka na globini 17 metrov. Gre za kakšno desetletje starejšega od dvignjenega čolna.

"Najdbi obeh čolnov kažeta na to, da se je v tistim obdobju na otoku že nekaj dogajalo," je dejal Gaspari.

"Najdbi obeh čolnov kažeta na to, da se je v tistim obdobju na otoku že nekaj dogajalo," je dejal Gaspari.

Luka Dakskobler/Bobo

Najdba morda kaže na to, da je bil otok že predkrščansko kultno mesto, ni pa izključena niti možnost kakšne naselbine. 

Luka Dakskobler/Bobo

Ob prazgodovinskih in antičnih najdbah z otoka je odkritje trenutno tudi najstarejši neposredni dokaz za plovbo po Blejskem jezeru ter omogoča sklepanja o rabi jezerskih virov in obiskov otoka v obdobju prve faze slovanske naselitve Blejskega kota.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord