Imamo v Ljubljani sploh dovolj visoke lestve za reševanje?
Življenje v višjih nadstropjih visokih stavb ima svoje prednosti, med katere gotovo spadajo dih jemajoči razgledi, pa tudi bolj racionalna raba prostora v vse bolj natrpanih mestih.
Vendar pa obstajajo tudi slabosti in med najbolj očitnimi 'minusi' bivanja v visokih stavbah je gotovo občutek negotovosti ob naravnih in drugih nesrečah. Potresi se v višjih nadstropjih praviloma zaznavajo močneje; nihanje stavbe je izrazitejše, občutek izgube nadzora pa intenzivnejši. Podobno velja za požare, kjer evakuacija iz višjih nadstropij zahteva več časa, zanašanje na stopnišča in brezhibno delovanje varnostnih sistemov.
O tem je nedavno razmišljal tudi prebivalec Ljubljane, ki ga je na spletni platformi Pobude meščanov zanimalo, kako je prestolnica pripravljena na požare v visokih stavbah: sploh v zadnjih letih se namreč na območju Ljubljane gradi tudi vse več visokih stolpnic. Navezal se je tudi na nedavni požar v 16-nadstropni Vjesnikovi stolpnici v Zagrebu.
"Videli smo grozote Zagreba, kjer je poveljnik rekel, da v Sloveniji nimamo lestev, višjih od 22 metrov. In da so takrat pomebne druge zadeve. So naši gasilci usposobljeni za gašenje požarov v visokih stavbah? imajo kakšne vaje? Ali bi gasili s helikopterji?" se sprašuje.
Morda vas zanima tudi:
- Saj ni res, pa je: novo pridobitev v centru Ljubljane že uničili vandali
- Stanovalci ljubljanskega naselja živijo v strahu: "Vstopajo v bloke, nadlegujejo stanovalce ob izhodu ..."
Redne vaje in usposabljanja
Meščan je prejel odgovor Gasilske brigade Ljubljana, kjer so ga pomirili, da se gasilci v Ljubljani usposabljajo in pripravljajo za posredovanje v visokih stavbah z rednimi vajami, načrtom alarmiranja, ki predvideva večji odziv moštva in opreme, ter z drugimi oblikami usposabljanj, kot je bil npr. nedavni seminar o gašenju požarov v visokih stavbah. Na tem seminarju so se seznanjali z izkušnjami drugih gasilcev po Evropi ob tovrstnih dogodkih.
Kaj pa, kar se tiče lestev za reševanje? Po njihovih besedah so kot visoke stavbe tako po slovenski kot nekdanji jugoslovanski gradbeni zakonodaji opredeljene vse tiste stavbe, ki imajo tla najvišjega stalno zasedenega nadstropja (npr. stanovanja) višja od 22 m.
Za te stavbe velja in je veljalo, da morajo imeti drugo evakuacijsko pot zagotovljeno z gradbenimi ukrepi, torej sekundarnim stopniščem, namenskim požarnim stopniščem, ali pa osnovno stopnišče varovano z nadtlakom, vse z namenom možnosti evakuacije/reševanja s strani uporabnikov in ne s strani gasilcev preko avtolestev.
"Avtolestve se torej standardno izdeluje takšne dolžine, da se izpolnjuje pogoj dostopnosti do omenjene višine in v Ljubljani imamo 3 tovrstne avtolestve. Prav tako je v visokih stavbah zahtevan delujoč suhi dvižni vod za hitrejši dovod gasilne vode v visoka nadstropja in ni potrebe po zamudni napeljavi cevovoda. Nad izdelavo in uporabnostjo vseh navedenih gradbenih ukrepov bdi Inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami v okviru Ministrstva za obrambo," še pojasnjujejo ljubljanski gasilci.
