Predsednica Hospica: "Danes živimo, kot da smo neumrljivi" Kako to spremeniti?

Akcijo so pripravili Slovenska karitas, Zveza paraplegikov Slovenije, Slovensko društvo Hospic, Slovensko združenje za pomoč pri demenci Spominčica-Alzheimer Slovenija in Slovensko združenje paliativne in hospic oskrbe. Njen namen je prav tako ozaveščati širšo javnost o potrebah starejših, bolnih, onemoglih in njihovih svojcev, spodbujati laično in strokovno pomoč ter predlagati nove sistemske rešitve na področju dolgotrajne in paliativne oskrbe ter podpore svojcem, so na dogodku poudarili sogovorniki.

Predsednica Slovenskega društva Hospic Renata Jakob Roban je opozorila na povečanje občutljivosti širše družbe za detabuizacijo smrti. "Danes živimo, kot da smo neumrljivi. Ta aroganca, ki se je pojavila v sodobni družbi, pa seveda vpliva tudi na odnos do umirajočih, do tistih, ki so najbolj ranljivi," je opozorila.

Ko so bolniki soočeni z diagnozo neozdravljive kronične bolezni, se običajno borijo z jezo, skrbjo in strahom ter tako iščejo načine za podaljševanje življenja. "V paliativi je zelo jasno, da življenja ne podaljšujemo in ne skrajšujemo, pač pa se trudimo za čim bolj kakovostno življenje do njegovega naravnega konca," je izpostavila Jakob Roban.

Zato je treba razvijati občutljive odnose najprej znotraj družine, potem pa tudi v širši družbi, je prepričana.

Spreminjanje odnosa do smrti

Bolniki s kroničnimi neozdravljivimi boleznimi pa potrebujejo tudi paliativno oskrbo, je prepričana vodja oddelka za akutno paliativno oskrbo na Onkološkem inštitutu Ljubljana Maja Ebert Moltara. Gre za celostno obravnavo bolnika z neozdravljivo boleznijo v vseh vidikih življenja, ki pa je v različnih regijah Slovenije različno razvita. Umiranje in življenje z neozdravljivo boleznijo medtem ostajata tabu, je prepričana Ebert Moltara. "Treba je spremeniti mišljenje in odnos do smrti in razmišljati, kako to vidimo mi kot zdravstveni delavci, v izobraževalnih programih in kako to kot družba dojemamo," je poudarila.

Predsednica združenja Spominčica - Alzheimer Štefanija Zlobec Lukič medtem opozarja, da je paliativna oskrba ključnega pomena tudi na področju demence. Zaradi napredovanja te bolezni večina bolnikov zadnjih nekaj let pred smrtjo ne more več govoriti. Zelo pomembno je do njih pravilno pristopiti in jim kljub demenci zagotoviti bolj kakovostno življenje, je poudarila.

Tudi o zakonu o dolgotrajni oskrbi

Predsednik zveze paraplegikov Dane Kastelic pa je medtem opozoril na vrzeli, ki se v Sloveniji pojavljajo na področju oskrbe na domu, ki zaenkrat ni ustrezno urejena. Zato je po njegovih besedah ključno, da se zakon o dolgotrajni oskrbi začne izvajati na začetku leta 2024, kot je načrtovano. "Če se slučajno zgodi, da se izvajanje zakona o dolgotrajni oskrbi spet prestavi za kakšno leto, bomo najranljivejšim državljanom podaljšali agonijo življenja," je zatrdil Kastelic.

V okviru akcije Rad imam življenje!, ki bo letos potekala prvič, želijo po besedah glavnega tajnika Slovenske karitas Petra Tomažiča starejšim predvsem pomagati pri premagovanju osamljenosti in ponuditi pomoč svojcem oseb, ki se soočajo z neozdravljivimi boleznimi. Slovenska karitas v tem šolskem letu prav tako pripravila 30 tečajev za nego na domu, ki udeležencem ponujajo več znanja o paliativni oskrbi.

V okviru akcije bodo na družbenih omrežjih prav tako zbirali pozitivne zgodbe srečanj s starejšimi in bolnimi. "Skratka Slovenijo bomo obogatiti s pozitivnimi zgodbami," je poudaril Tomažič. Že tretje leto pa bo Karitas organizirala tudi akcijo Pismo za lepši dan v okviru katere mladi starejšim in osamljenim napišejo pismo v času božiča.

V možganih umirajočih ljudi zaznali skrivnosten porast aktivnosti