Večino denarja so izgubile fizične osebe.
Zaradi spletnih prevar je letos nastalo za skoraj 28 milijonov evrov materialne škode. Spletnih prevar je iz leta v leto več, zato so sodelujoči na današnjem dogodku Združenja bank Slovenije pozvali k ozaveščanju, sodelovanju med deležniki in sistemskim ukrepom. Predstavili so tudi psihološki vidik spletnih prevar.
Škoda od leta 2020 do danes presega 130 milijonov evrov
Digitalizacija prinaša veliko udobja, hkrati pa tudi nove nevarnosti, še posebej na področju kibernetske varnosti, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejala direktorica Združenja bank Slovenije (ZBS) Stanislava Zadravec Caprirolo. Po njenem prepričanju je ozaveščanje ključna dejavnost za preprečevanje spletnih prevar. Pomembna je tudi krepitev sodelovanja med različnimi deležniki pri izmenjavi informacij.
Spletnih goljufij je po ugotovitvah policije vedno več. Letos do 15. oktobra so prejeli okoli 2000 prijav, kar je skoraj toliko kot v celotnem lanskem letu. Pri tem je nastalo za skoraj 28 milijonov evrov materialne škode, medtem ko je ta v celotnem lanskem letu znašala 31 milijonih evrov, je predstavil David Gracer z uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi.
Tri četrtine te škode je nastalo pri fizičnih osebah, preostanek pa pri pravnih osebah. Od leta 2020 je bilo skupno prijavljenih več kot 8000 primerov s skupno škodo, ki presega 130 milijonov evrov.
Predstavili najpogostejše oblike spletnih prevar
Gracer in član delovne skupine za preprečevanje prevar pri plačilih pri ZBS Aleš Ritonja sta predstavila najpogostejše oblike spletnih prevar, ki jih zaznavajo policija in banke.
Najpogostejša je tako imenovana investicijska goljufija, ko se posameznikom na prepričljiv način obljublja hiter in visok zaslužek z vlaganji v npr. kriptovalute. Sprva predlagajo manjše vložke, potem pa te vrednosti zvišujejo iz dneva v dan, prav tako žrtvi prikazujejo lažne podatke o tem, kako se portfelj krepi. Zalomi pa se nato, ko želi stranka izplačati ta dobiček. Goljufi to izplačilo pogojujejo z zahtevami po dodatnih plačilih zaradi npr. davkov in carin. "Vse, kar je možno, si izmislijo, da od vas pridobijo dodaten denar," je dejal Gracer.
Goljufi pogosto zahtevajo tudi namestitev aplikacij, ki jim omogočajo oddaljen dostop do računalnika žrtve in tako še lažji in hitrejši dostop do bančnih in osebnih podatkov žrtve. "Kadar dobite klic, da se je vaša investicija v kriptosredstva obrestovala, takoj prekinite, predvsem pa ne nameščajte ničesar na vaše mobilne naprave," je bil jasen.
Ob sumu na prevaro je treba ukrepati takoj
Pogoste so tudi zlorabe podatkov plačilnih kartic, do katerih goljufi pridejo na različne načine. Pogost primer je, da prek aplikacije Whatsapp stopijo v stik z žrtvijo, ki nekaj prodaja prek spleta. Tej posredujejo povezavo do spletnega mesta, ki nato zahteva vnos podatkov plačilne kartice.
Gracer in Ritonja sta opozorila še na ribarjenje, lažne spletne trgovine in vrivanje v poslovno komunikacijo.
"Če sumite na prevaro, obvestite banko, da lahko izvedemo vse potrebne ukrepe in poskusimo nekatera odtujena sredstva pridobiti nazaj, zablokirati je treba tudi bančne kartice," svetuje Ritonja. Priporoča tudi, da se dogodek prijavi policiji in shrani vso komunikacijo z goljufi, saj lahko služi kot dokazno gradivo.
Goljufi pogosto uporabljajo psihološke trike
"Držite se stran od obljub o lahkih dobičkih za nič ali malo dela, to ne obstaja, in ne nasedajte nekih zahtevam po hitrem odločanju," pa je opozoril Gracer. Ravno tovrstne zahteve po hitrem ukrepu in podobni psihološki triki so pogosto orodje, ki ga goljufi radi uporabljajo pri svojih aktivnostih.
Čustveni sprožilci, kot so strah, pričakovanje nagrade in nujnost, namreč zavirajo racionalno razmišljanje in presojanje pri ljudeh, zaradi česar ti lažje nasedajo prevaram, je pojasnila Melita Puklek Levpušček z oddelka za psihologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Med razlogi, zakaj ljudje tako hitro nasedajo spletnim prevaram, je izpostavila željo ljudi po psihološko predvidljivem svetu.
"Zaupanje je naša temeljna potreba, avtoriteta in videz legitimnosti pa to potrebo zadovoljujejo," je pojasnila. Goljufi se zato radi izdajajo za uveljavljene banke in izkoriščajo podobe znanih strokovnjakov in vplivnežev.
Posebej ranljivi tudi mladi
Do prevar lahko prihaja tudi, ker nekateri ljudje podcenjujejo lastno ranljivost oziroma so bolj impulzivni ali pa imajo nižje zmožnosti kritične presoje.
Posebej ranljivi pri spletnih prevarah zaradi večje izpostavljenosti spletu so mladi, je ocenila. Gre za skupino, ki je digitalno spretna, ne pa tudi digitalno pismena. Zato je pozvala h kontinuiranem ozaveščanju mladih o spletnih prevarah.
Vendar opismenjevanje potrošnikov ni dovolj, potrebni so sistemski ukrepi za omejevanje in naslavljanje posledic spletnih prevar, je poudarila vodja finančnih storitev na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) Tanja Piškur. Med drugim pozivajo k vzpostavitvi enotnih centrov za prijavo spletnih zlorab in jasna definicija hude malomarnosti.
