Osnovne šole pod drobnogledom: so muslimanski učenci diskriminirani pri šolski prehrani?

Večina osnovnih šol pri šolski prehrani upošteva posebnosti, ki izhajajo iz krščanske vere, ne pa tudi omejitev, ki izhajajo iz drugih veroizpovedi, je v raziskavi o prehrani v vzgojno-izobraževalnih zavodih ugotovila delovna skupina pod okriljem islamske skupnosti. Na večernem posvetu so zato izpostavili pomen upoštevanja vseh veroizpovedi.

Delovna skupina pod okriljem Islamske skupnosti v Sloveniji je med februarjem in aprilom analizirala jedilnike osnovnih šol. Med drugim so ugotovili, da je večina osnovnih šol (89 odstotkov) na pepelnično sredo, ko katoliki ne jedo mesa, učencem ponudila brezmesni oziroma ribji jedilnik, torej so upoštevali krščansko tradicijo. "Pomembno je, da se tak pristop zagotovi vsem," je ob današnji predstavitvi raziskave dejala vodja delovne skupine Ela Porić.

Meni, da številne šole pri prehrani ne obravnavajo enakopravno vseh učencev. Večina osnovnih šol namreč ponuja malice s svinjino, ki je muslimani ne jedo, v povprečju enkrat na teden. Na šolskih jedilnikih pa je tudi veliko obrokov brez jasnih oznak o sestavi jedi. Zavedajo se, da šola ni restavracija, je dejala Porić, vendar je ob tem poudarila, da je verska svoboda ustavna pravica.

Poleg analize jedilnikov je delovna skupina med novembrom lani in januarjem izvedla spletno anketo znotraj islamske skupnosti med 1840 starši osnovnošolcev. Po navedbah Porić so tudi vprašani opozarjali, da šole ne upoštevajo prehranskih omejitev, ki temeljijo na verskem prepričanju. Poleg tega je izpostavila, da se otroci, ki s sovrstniki ne morejo zaužiti obroka, počutijo diskriminirano.

Šole so v krizi, zato se težko ukvarjajo še s prehrano 

Predstavitvi raziskave je v muslimanskem kulturnem centru sledil posvet, na katerem je predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Mojca Mihelič izpostavila, da so "šole v taki krizi, da se težko ukvarjajo še s prehrano". Pogoj za to, da lahko pripravljajo kakovostne jedilnike, so dobri zaposleni. Tako je dejala, da je v Ljubljani kakovostna nabava hrane mogoča, medtem ko je šolam kakovostne surovine na periferiji države zelo težko zagotoviti.

Čeprav se šole trudijo zagotavljati zdravo prehrano in je ta po oceni Mihelič v šolah zgledno urejena, je izpostavila, da so šole najprej vzgojno-izobraževalne ustanove. Je pa ravnatelje šol pozvala k transparentnosti pri objavi jedilnikov in njihovo pravočasno objavo, kar omogoča učencem lastne prilagoditve.

Profesor na fakulteti za družbene vede Aleš Črnič, ki preučuje kulture in religije, sicer razume, da se ravnatelji ob vseh težavah v šolstvu ne zmorejo ukvarjati še s prehrano brez svinjine. Hkrati pa je poudaril, da gre za sistemsko vprašanje, ki bi ga država morala rešiti. "Tukaj govorimo o ustavni materiji, pri ustavno zagotovljenih pravicah pa ne more biti srednje poti, minimalni standard mora biti izpopolnjen," je izpostavil Črnič.

Najverjetneje ne gre za finančni problem 

Predstavnik ministrstva za vzgojo in izobraževanje Aleš Ojsteršek je ocenil, da gre za pomembno raziskavo. "Zdi se mi, da se odpira prostor, kjer bi lahko bil konstruktiven dialog tudi v duhu pričakovanj islamske skupnosti," je dejal. Izpostavil je, da je pri sistemskih rešitvah na tem področju pomembno tudi stališče ministrstva za finance, ki mora za spremembe zagotoviti sredstva.

Po oceni profesorja s fakultete za socialno delo Sreča Dragoša pa "zelo verjetno ne gre za denarni problem", ampak za pomanjkanje politične podpore politiki multikulturalizma, ki je v Sloveniji po njegovih besedah ni.