Pristojni si prizadevajo, da bi tudi paciente, tako kot izdelke v trgovinah, označili s črtnimi kodami

V Sloveniji je bil te dni na obisku prvi mož mednarodne organizacije GS1, Renaud de Barbuat, ki je opomnil na pomembnost ustvarjanja globalnega jezika poslovanja. "Z močjo standardov GS1 oblikujemo svet, kjer blago in informacije učinkovito in zanesljivo krožijo po vsem svetu za dobrobit gospodarstva in izboljšanja vsakodnevnega življenja ljudi," lahko preberemo na njihovi spletni strani. 

"Pred petdesetimi leti so v ZDA prodajalci in proizvajalci stopili skupaj in ustvarili skupen jezik," je povedal za 24 ur in dodal, da je tovrstno sistematično poslovanje za države izjemno pomembno, predvsem za tiste, ki izvažajo svoje proizvode. V Franciji lahko denimo prek črtne kode na jajcih kupci preverijo, ali so bila pridelana brez antibiotikov in tudi, kateri veterinarji so to preverili. 

Zdenka Konda, GS1 Slovenija, je za 24 ur dodala: "Mi smo tisti, ki pomagamo, kako in na kakšen način se pripravijo proizvodi in se označijo," je razložila. 

Praksa, ki se uporablja tudi v zdravstvu

Podobne kode so v nekaterih evropskih državah uvedli tudi za paciente v zdravstvenih ustanovah. Koda ponuja informacije na enem mestu, zato Zdenka Konda iz GS1 Slovenija trdi, da v primeru, da bi to na državni ravni uvedli tudi pri nas, zagotovo ne bi prišlo do zamenjave pacientov, kot je pojasnila za 24ur. Spomimo, da se je to v lanskem letu zgodilo v Splošni bolnišnici Celje.

"Tehnologija črtne kode v povezavi z informacijskim sistemom ter opremo za avtomatsko identifikacijo in mobilni zajem podatkov deluje kot varovalka za preprečevanje napak," so v študiji primera razložili tudi na podjetju Leoss, ki se ukvarja s pospeševanjem poslovanja z informacijsko tehnologijo. 

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol