“Imamo preveč mleka, a nobenega zelišča.” Kaj se skriva za tem stavkom

20. 5. 2025, 07:30 | Vir: STA
“Imamo preveč mleka, a nobenega zelišča.” Kaj se skriva za tem stavkom (foto: Profimedia)
Profimedia

Na prvi pogled gre za običajno sodelovanje med kmeti in gostinci. A ko pobliže pogledamo v ozadje, postane jasno, da gre za nekaj več.

Turizem Bohinj tretje leto izvaja pilotni projekt povezovanja bohinjskih kmetov in gostincev, sedaj pa bo prizadevanja za krepitev oskrbnih verig nadgradil z novim projektom, v katerem se je povezalo 11 občin iz zgornje Gorenjske in Posočja. V projektu sodeluje več kot 90 partnerjev, ki se bodo na uvodnem srečanju zbrali danes v Bohinju.

Branko Ravnik, ki na Turizmu Bohinj vodi projekt povezovanja gostinstva in kmetijstva, je pojasnil, da je novi projekt nastal v okviru ukrepov skupne kmetijske politike in je sofinanciran z evropskimi sredstvi. Gre za nov ukrep, namenjen krepitvi lokalnih oskrbnih verig. Na lani objavljen razpis je prišlo sedem vlog, ki so jih lahko podala partnerstva med lokalnimi pridelovalci hrane, kmeti in zadrugami ter kupci hrane, kot so javni zavodi, lokalne trgovine, gostinci in drugi.

Omenjena partnerstva so pripravila načrt aktivnosti za okrepitev lokalnih oskrbnih verig z zavezo, da bodo proizvajalci sklenili pogodbe neposredno s kupci, vodilni partner pa bo organizator oziroma povezovalni člen. Zahteva je bila, da je v partnerstvo vključenih najmanj 50 proizvajalcev. Partnerstvo območja Julijskih Alp zaenkrat združuje 53 kmetij in 15 kupcev, vključene pa so tudi razvojne agencije, kmetijske zadruge in drugi. Projekt so poimenovali Biosferno območje Julijske Alpe (BOJA) - Stoodstotno lokalno.

Pohodnika našla pravi zaklad: veliko zlatnikov je iz nekdanje Jugoslavije

Odobrene so bile še štiri druge vloge

Tako so bila na razpisu uspešna tudi partnerstva s spodnje Gorenjske, osrednje Slovenije, Dolenjske in Štajerske. Predstavniki projektov se bodo predvidoma srečali v petek, ko bo v okviru Mednarodnega festivala alpskega cvetja v Bohinju potekal 3. posvet na temo trajnostnega razvoja zavarovanih območij narave. Tokratni posvet bo osredotočen prav na izmenjavo informacij o priložnostih in izzivih krepitve lokalnih preskrbnih verig v okviru načrtov razvoja geografsko zaokroženih območij.

Na današnjem uvodnem srečanju partnerjev projekta BOJA: Stoodstotno lokalno pa bodo pregledali projektni načrt, sprejeli program dela za letos in se pogovorili o začetku aktivnosti. Ustanoviti bo treba komercialno službo, poskrbeti za logistiko, pridobiti informacije o ponudbi in povpraševanju, to dvoje začeti povezovati in v naslednjih letih sistematično načrtovati obseg ponudbe ter potrošnje, je nanizal Ravnik.

Izdelali so že analizo, koliko in kaj ponuja sodelujočih 53 kmetij ter kaj vključenih 15 kupcev potrebuje. Kot je povedal Ravnik, sta na nekaterih področjih ponudba in povpraševanje usklajena, drugod pa ne. "Govedine je recimo ravno prav, mleko je v presežku, prav tako meso drobnice. Imamo velike količine medu. Nimamo pa zelišč ali perutnine," je navedel.

En del projektih aktivnosti bo tako vezan na usklajevanje ponudbe in povpraševanja, drugi del pa bo osredotočen na usposabljanje in izobraževanje deležnikov. V drugi fazi bodo k vključitvi v projekt, nagovarjali tudi nove deležnike, tako pridelovalce kot kupce. Slednji so zaenkrat zlasti restavracije in hoteli, pa tudi ena spletna trgovina.

Projekt, katerega vodilni partner je Turizem Bohinj, se bo izvajal pet let, za kar je bilo odobrenih 450.000 evrov

V projekt se je vključila tudi večina sodelujočih v bohinjskem pilotnem projektu povezovanja kmetov in gostincev oziroma hotelirjev, ki je stekel leta 2023. Tudi ta projekt bodo letos vzporedno še izvajali. V njem trenutno sodeluje devet kmetov in štirje kupci iz turističnega sektorja.

Kot je pojasnil Ravnik, tovrstni projekti potrebujejo dlje časa, da v polnosti zaživijo, saj gre pri premiku z običajnih oskrbnih poti na lokalne za resen premik v miselnosti. Vendar Ravnik opaža, da se stvari že spreminjajo. "Globalne verige niso več tako samoumevne, kot so bile v preteklosti, saj se je izkazalo, da niso zelo zanesljive. Tako se ljudje vse bolj zavedamo pomena lokalne preskrbe," je poudaril.

Pohvale turistov dežujejo: "V tej piranski gostilni smo jedli najbolje v vsej Sloveniji!"