8. 4. 2022, 21:06

Prosilci za azil opozarjajo na dvojna merila: "Jemo slabšo hrano"

Bobo

Predstavili so svoje stališče in zahtevajo pravice, ki jim na papirju sicer že pripadajo. 

Prosilci za azil so na pristojne Ministrstva za notranje zadeve, Urad za oskrbo in integracijo migrantov ter upravnike azilnih domov naslovili kolektivno javno pismo, v katerem se sprašujejo, zakaj je njihova obravnava tako drugačna od obravnave beguncev, ki prihajajo iz Ukrajine.

"Kot begunci, ki v Sloveniji že dlje časa čakamo na azil, bi radi izrazili globoko solidarnost in spoštovanje do beguncev, ki prihajajo iz Ukrajine," so zapisali. "Ob tem pa se moramo vprašati, zakaj prihaja do tako različne obravnave različnih skupin beguncev." Od pristojnih zahtevajo takojšen dostop do trga dela, pravico do svobodnega gibanja, dostojne pogoje bivanja ter dostop do polne zdravstvene oskrbe in kakovostne pravne pomoč, so zapisali na N1

Kakšne so pravice priseljencev v Sloveniji?

Prosilci za azil lahko začnejo delati šele devet mesecev po tem, ko so podali prošnjo za mednarodno zaščito, a le pod pogojem, da prej niso prejeli negativne odločbe.

V tem času od države prejmejo 18 evrov mesečno. Gibanje prosilcev za mednarodno zaščito pa je po slovenski zakonodaji omejeno na občino prebivališča.

Postopek pridobivanja statusa mednarodne zaščite je bistveno dolgotrajnejši in bolj zapleten, v praksi pa lahko traja tudi leto ali več let. V tem času ima oseba samo status prosilca za azil, iz katerega izhaja bistveno manjši obseg pravic.

Od pristojnih zato zahtevajo:

– takojšen dostop do trga dela in socialnega sistema, saj, kot se je izkazalo v primeru ukrajinskih beguncev, ni nobenega razloga, da “9 mesecev gnijemo v azilnih domovih, preden lahko začnemo skrbeti zase," kot so povedali;

– pravico do svobodnega gibanja in prostih izhodov, saj ne razumejo smisla policijske ure v azilnih domovih in omejitev gibanja po državi;

– dostojne pogoje bivanja “brez stenic, brez prenatrpanosti, brez tretjerazredne hrane”;

– dostop do primerne in polne zdravstvene oskrbe ter takojšen dostop do kvalitetne pravne pomoči. Kot so poudarili, jim te pravice sicer pripadajo na papirju, a se v praksi pogosto ne uresničujejo.

Povzeto po N1, celoten članek je dostopen na spodnji povezavi:

Spremljajte Metropolitan na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.