Če prvo jutranjo kavo spijete še na prazen želodec, potem vam bo telo še kako hvaležno, če jo boste pripravili na tak način.
Nekaj skoraj magičnega je v tisti prvi jutranji skodelici kave. Še preden se mesto zares prebudi, že diši po sveže mletih zrnih, ki obljubljajo energijo za nov dan. Toda prav v teh prvih minutah jutra mnogi nehote naredijo napako, zaradi katere kava namesto užitka povzroči pekoč občutek v želodcu, zgago ali neprijeten občutek napihnjenosti. Rešitev za vse našteto je presenetljivo preprosta.
Za milijone ljudi je kava na prazen želodec vsakodnevni ritual. Pogosto jo spijejo še pred prvim kozarcem vode in zajtrkom. Po mnenju strokovnjakov težava ni nujno v sami kavi, temveč v načinu priprave in trenutku, ko jo zaužijemo. Prav zato lahko že nekaj majhnih sprememb bistveno izboljša počutje in hkrati ohrani vse, kar imamo pri kavi radi: aromo, okus in poživljajoč učinek.
Mnogi zmotno verjamejo, da je glavni krivec kofein. V resnici naj bi bile za draženje želodčne sluznice pogosto odgovorne previsoka temperatura vode, preveč pražena zrna in dejstvo, da telo pred prvo kavo še ni hidrirano. Če se po jutranji skodelici pogosto srečujete z zgago, slabostjo ali občutkom teže v želodcu, je morda čas za spremembo jutranje rutine.
Razlog, zakaj je želodec zjutraj še posebej občutljiv, se skriva tudi v hormonih. Med sedmo in deveto uro zjutraj je raven kortizola, hormona, ki nas naravno prebuja, na vrhuncu. V tem času lahko zelo vroča in močna kava predstavlja dodatno obremenitev za prebavni sistem. Kisline iz kavnih zrn zato hitreje vplivajo na želodčno steno, kar pri občutljivejših ljudeh povzroči nelagodje.
To pa ne pomeni, da se je treba kavi pred zajtrkom povsem odpovedati. Strokovnjaki poudarjajo, da je za zdrave ljudi takšna navada praviloma neškodljiva. Pomembneje je, kako je kava pripravljena. Že izbira prave vrste zrn lahko naredi razliko. Presenetljivo velja, da temneje pražena kava ni nujno močnejša. Svetleje pražena zrna običajno vsebujejo več kofeina in manj grenkih spojin, ki lahko dražijo želodec. Za prijetnejšo jutranjo izkušnjo priporočajo srednje praženo arabiko, ki jo zmeljete tik pred pripravo. Tako dobite bogat okus brez neprijetnega pekočega občutka za prsnico.
Veliko vlogo igra tudi temperatura vode. Idealna temperatura za pripravo kave je med 88 in 92 stopinjami Celzija. Voda ne bi smela vreti. Pri pripravi turške kave je priporočljivo džezvo umakniti z ognja takoj, ko se začne tvoriti prva pena. Ljubitelji filter kave naj po vretju vode počakajo približno pol minute, preden jo prelijejo čez zmleta zrna. Tako pripravljena kava je občutno nežnejša do želodca, okus pa ostane poln in aromatičen.
Ena od zanimivejših skrivnosti se skriva v povsem običajni žlici mleka. Polnomastno mleko ali rastlinski napitek lahko delno nevtralizira kisline in ustvari zaščitni sloj na želodčni sluznici. Raziskava, objavljena v strokovni reviji Journal of Agricultural and Food Chemistry, je pokazala, da se mlečne beljakovine vežejo na klorogensko kislino iz kave in s tem spremenijo njeno absorpcijo v telesu. Tudi ščepec cimeta lahko pomaga zmanjšati občutek napihnjenosti, ne da bi bistveno spremenil okus napitka.
Če želite izkoristiti največ pozitivnih učinkov kofeina, strokovnjaki priporočajo, da prvo kavo spijete med deveto in enajsto uro dopoldne, ko raven kortizola začne naravno upadati. Takrat kofein deluje bolj učinkovito in brez nepotrebnega "spopada" z naravnimi hormonskimi ritmi telesa. Če kavo nujno potrebujete prej, najprej popijte kozarec mlačne vode z nekaj kapljicami limone, počakajte deset minut in šele nato posezite po skodelici.
Posebno previdni naj bodo ljudje, ki jemljejo zdravila za ščitnico, krvni tlak ali antidepresive. Kofein lahko vpliva na absorpcijo nekaterih zdravil, zato je smiselno o spremembah jutranje rutine govoriti z zdravnikom.
Obstajajo tudi navade, ki jih strokovnjaki odsvetujejo. Kajenje in kava na prazen želodec naj bi občutno povečala tveganje za refluks. Prav tako ni priporočljivo posegati po energijskih pijačah pred prvo kavo. Tudi ledena kava neposredno iz hladilnika lahko za prebavni sistem predstavlja prevelik šok, še preden se telo zares prebudi.
