Prejšnji teden pri Ložah v Vipavski dolini domačin sredi travnika pod visokonapetostnim daljnovodom našel sveže odtrgano perut beloglavega jastreba, medtem ko preostalega dela ptice ni bilo v bližini.
Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije je ob tem opozorilo na nevarnost infrastrukture v zraku, zlasti daljnovodov in vetrnih elektrarn, na pomembnih preletnih koridorjih za najredkejše vrste ptic. V tej luči je poudarilo pomen ohranjanja preletnih koridorjev ptic, k čimer lahko pomembno pripomore pazljivo umeščanje infrastrukture v prostor.
Nevarni trki
Zadnji dokumentiran primer, ko je infrastruktura ob trku ptici odtrgala perut, se je po navedbah društva zgodil ogroženemu rjavemu jastrebu v grškem delu Rodopov, ki mu je ob trku z vetrno elektrarno elisa odsekala perut. "Pri tem je treba poudariti, da je imela elektrarna senzorje za zaustavljanje ob prisotnosti ptic, a je sistem zatajil. Ptič je kljub hitri oskrbi pozneje poginil," so zapisali.
V društvu so navedli, da obstajajo primeri, ko lahko ptica tak trk z infrastrukturo preživi, zato je stekla iskalna akcija, ki je pokazala, da je več ptic trčilo v žice tamkajšnjega daljnovoda. Med žrtvami sta bili tudi kanja in redka velika uharica, medtem ko so kadaver beloglavega jastreba, čigar perut so našli najprej, domačini našli pozneje dva kilometra stran.
V Sloveniji so zabeležili podoben primer trka sokola selca z žico visokonapetostnega daljnovoda v Mariboru.
Poskrbimo za koridorje
Najbolj uničujoči so lahko daljnovodi in vetrne elektrarne na pomembnih preletnih koridorjih, zato je ohranjanje teh koridorjev in zmanjševanje nevarnosti na njih ključnega pomena, so poudarili. V društvu s partnerji v okviru projekta LIFE for Lifelines iščejo rešitve, s katerimi bi dolgoročno ohranili funkcionalnost pomembnih preletnih poti ter zmanjšali vpliv energetske infrastrukture na ptice.
