Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje so predstavili rezultate mednarodne raziskave poučevanja in učenja v šolah TALIS 2024, ki jo v Sloveniji koordinira Pedagoški inštitut.
Slovenski osnovnošolski učitelji so v povprečju stari 45 let, srednješolski 48 let, kar je primerljivo z državami OECD, kaže mednarodna raziskava TALIS 2024. Kot največji dejavnik stresa navajajo ustrahovanje in žalitve, preveč ur pouka in upoštevanje raznolikosti učencev. Petina iz tretjega triletja OŠ jih namerava v petih letih zamenjati poklic.
Kot je na novinarski konferenci navedla Barbara Japelj Pavešić s Pedagoškega inštituta, je bilo glede na podatke iz raziskave lani 32 odstotkov osnovnošolskih učiteljev starejših od 50 let (leta 2018 39 odstotkov), med srednješolskimi pa je bilo takih 49 odstotkov (leta 2018 46 odstotkov).
Kot pozitivno je izpostavila, da ima veliko slovenskih učiteljev, skoraj 70 odstotkov visokošolsko izobrazbo, zelo veliko jih ima tudi več kot 20 let izkušenj. Po njenih besedah se tudi pri nas pozna, da na nekaterih šolah pomanjkanje učiteljev rešujejo z vključevanjem kadrov iz drugih poklicev, tako je v srednjih šolah pri nas 10 odstotkov učiteljev z drugo kariero, v prvem in drugem triletju osnovne šole je takih približno odstotek, v tretjem triletju pa tri odstotke.
Po podatkih iz raziskave so največji dejavniki stresa v Sloveniji ustrahovanje in žalitve učencev, preveč ur pouka ter upoštevanje raznolikosti učencev. Ti dejavniki so po besedah Japelj Pavešić glavni razlogi za stres in odhode učiteljev tudi drugje po svetu. V Sloveniji je med učitelji v zadnjem triletju osnovne šole (OŠ) zadovoljstvo od leta 2018 do 2024 padlo z 90 odstotkov na 85 odstotkov. Skoraj petina slovenskih učiteljev v zadnjih treh letih OŠ ima namen v petih letih zamenjati poklic, kaže raziskava. Ta namera po besedah Japelj Pavešić v Sloveniji ni večja kot drugje.
Razlike pa se pojavljajo pri mnenjih, kdo ceni učitelje
Da družba ceni učitelje, meni približno sedem odstotkov slovenskih učiteljev iz zadnjega triletja osnovne šole, delež na ravni OECD pa je 21,7 odstotka. Da jih cenijo politični odločevalci, meni približno pet odstotkov omenjenih učiteljev v Sloveniji in 16 odstotkov na ravni OECD, da jih cenijo mediji, pa meni nekaj manj kot 13 odstotkov učiteljev iz Slovenije, v povprečju OECD pa skoraj 20 odstotkov, kažejo rezultati raziskave.
Učitelji so izrazili tudi visoke potrebe po nadaljnjem izobraževanju in usposabljanju na svoji poklicni poti, več kot polovica si jih želi denimo dodatna izobraževanja za podporo socialnemu in čustvenemu učenju učencev, glede vodenja razreda in tudi sodelovanja med učitelji in starši, manj pogosto pa so navajali izobraževanja za svoja predmetna področja, iz vsebinskih področij in vodenja šole, je pojasnila Japelj Pavešić.
Po njenih besedah se je v raziskavi izkazalo, da imajo naši učitelji pozitivno stališče do uporabe digitalnih orodij. Jih pa v Sloveniji le tretjina meni, da uporaba digitalnih virov in orodij učence odvrača od učenja, medtem ko je v povprečju v OECD takih polovica. V 12 mesecih je umetno inteligenco uporabila približno tretjina osnovnošolskih učiteljev in skoraj polovica srednješolskih.
Po besedah državne sekretarke na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje Janje Zupančič rezultati raziskave kažejo, da so naši učitelji dobro pripravljeni, večinoma samozavestni, razvidni pa so tudi "izzivi, ki jih predstavljajo raznolikost učencev, raznolikost okolja in pa visoka zahtevnost poklica, vezana na vzgojno delovanje šol in učiteljev". To zaznavajo tudi na ministrstvu in poskušajo učitelje podpreti, tako so denimo že sprejeli spremembe zakonodaje, povezane z vzgojnim delovanjem šole in vključevanjem priseljencev, pripravljajo pa tudi spremembe na področju dela z učenci s posebnimi potrebami in glede ocenjevanja znanja, je pojasnila. Kot pomembno je omenila tudi plačno reformo v javnem sektorju, ki bo v celoti uvedena leta 2028.
"Zdi se, da učitelji skozi to oceno virov stresa sporočajo, da potrebujejo nekaj pedagoškega miru, zato da bodo lahko kakovostno izvajali svoje vzgojno-izobraževalno delo. To pa seveda lahko dosežemo tako, da negujemo medsebojne odnose znotraj kolektivov, z učenci, s starši, da je tudi vodenje v šolah dobro," je še dodala.
TALIS je mednarodna raziskava poučevanja in učenja v šolah, ki od leta 2008 zbira mnenja učiteljev in ravnateljev o poučevanju, delovnih pogojih in šolskem okolju. Slovenija je v njej sodelovala v letih 2008, 2018 in 2024, namenjena pa je predvsem oblikovalcem politik, raziskovalcem, učiteljem in ravnateljem ter služi kot podlaga za izboljšavo izobraževalnih sistemov. V tokratni raziskavi je sodelovalo 55 držav in izobraževalnih sistemov ter več kot 250.000 učiteljev. Iz Slovenije je bilo vključenih 10.805 osnovnošolskih in srednješolskih učiteljev.
