Koliko naj Slovenija v prihodnjih letih namenja za obrambo in kakšna je podpora političnim strankam pred morebitnimi volitvami?
Največji odstotek vprašanih glede izdatkov Slovenije za Nato do leta 2030 meni, naj bo ta delež največ dva odstotka BDP, kaže julijska raziskava Utrip družbe Raziskovalnega centra IJEK. Če bi bile volitve v DZ danes, bi SDS dobila največ glasov vprašanih, ki bi mogoče, verjetno ali zanesljivo prišli na volitve. Na drugem mestu je Svoboda, sledi SD.
Anketirane so na Raziskovalnem centru Inštituta dr. Janeza Evangelista Kreka (IJEK) spraševali, koliko naj Slovenija namenja za obrambo v okviru Nata do leta 2030. Na to vprašanje je odgovarjalo 612 ljudi. Med njimi jih je 23,2 odstotka menilo, da največ dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Da naj nameni enako kot zdaj, jih je odgovorilo 22,8 odstotka. Da naj nameni vsaj tri odstotke BDP, je bil odgovor 20,8 odstotka, da naj nameni manj kot zdaj, pa je bilo mnenje 14,2 odstotka. Da naj nameni vsaj pet odstotkov BDP, jih je medtem menilo 12,3 odstotka.
Posvetovalnega referenduma o dvigu obrambnih izdatkov bi se od omenjenih 612 vprašanih zanesljivo oziroma verjetno udeležilo 59,9 odstotka, zanesljivo oziroma verjetno pa se jih referenduma ne bi udeležilo 32,3 odstotka. Odgovor "mogoče da, mogoče ne" jih je podalo 11,7 odstotka.
Volivke in volivce bi glede na sklep, ki ga je 4. julija izglasoval DZ, povprašali, ali so za to, da Slovenija povečuje obrambne izdatke tako, da bodo ti leta 2030 dosegli tri odstotke BDP letno, kar je trenutno približno 2,1 milijarde evrov.
Za dvig obrambnih izdatkov na tri odstotke BDP bi od 555 vprašanih glasovalo 40,7 odstotka, proti dvigu obrambnih izdatkov pa bi jih bilo 49,5 odstotka.
Posvetovalnega referenduma o članstvu Slovenije v Natu bi se od 549 vprašanih
Ki so jim zastavili to vprašanje, zanesljivo ali verjetno udeležilo še nekoliko več vprašanih, in sicer 66,6 odstotka. Zanesljivo ali verjetno pa se jih tega referenduma ne bi udeležilo 23,4 odstotka.
Da Slovenija ostane v Natu, bi jih glasovalo 68,9 odstotka, da izstopi iz Nata, pa 23,6 odstotka.
V raziskavi so anketirane med drugim spraševali tudi, kako verjetno se bodo udeležili naslednjih volitev v DZ. Tistih, ki se jih bodo zagotovo oziroma verjetno udeležili, je bilo skupaj 73,38 odstotka. Tistih, ki se jih zagotovo oziroma verjetno ne bodo udeležili, pa je bilo skupaj 15,17 odstotka. Odgovor "mogoče da, mogoče ne" jih je podalo 11,45 odstotka.
Pri vprašanju, kateri stranki bi zaupali svoj glas v primeru volitev v DZ danes, pri čemer je bila mogoča samo ena izbira, se je za SDS odločilo 22,54 odstotka vprašanih med 607, ki bi mogoče, verjetno ali zanesljivo prišli na volitve. Za Svobodo bi se jih odločilo 19,02 odstotka, za SD pa 8,12 odstotka. Na četrtem mestu je NSi (5,96), na petem zunajparlamentarna Resni.ca (5,96), na šestem Levica (4,12), na sedmem pa Demokrati (4,10).
Zunajparlamentarne stranke, med njimi tudi stranka Vladimirja Prebiliča, bi dobile manj kot tri odstotke glasov.
Za nekaj drugega bi se odločilo 0,20 odstotka vprašanih, ki bi mogoče, verjetno ali zanesljivo prišli na volitve. Z odgovorom "ne vem" ali brez odgovora pa jih je bilo 14,75 odstotka.
Pri vprašanju omenjeni skupini 607 anketiranih, o katerih strankah razmišljajo, da bi jim morda zaupali svoj glas, pa je bilo mogočih več izbir. O SDS jih razmišlja največ, in sicer 25,73 odstotka. Sledi Svoboda (23,18), njej pa SD (10,64). Na četrtem mestu je NSi (10,38), na petem so Demokrati (9,37), na šestem Resni.ca (7,85), na sedmem Levica (7,20), na osmem Stranka Vladimirja Prebiliča (6,15), na devetem SNS (3,91), na desetem Vesna (3,88) in na 11. mestu Zeleni (3,59).
Izbirali so lahko še med sedmimi zunajparlamentarnimi strankami, ki pa bi dobile manj kot tri odstotke glasov.
Raziskovalni center Inštituta dr. Janeza Evangelista Kreka je raziskavo izvedel med 3. in 9. julijem, anketirali pa so 715 ljudi.
