Znanstveniki so razvozlali eno največjih skrivnosti človeštva – zakaj ženske živijo dlje od moških. Odgovor vas bo presenetil ...
Čeprav se povprečna življenjska doba ljudi po svetu vztrajno podaljšuje, eno dejstvo ostaja nespremenjeno – ženske skoraj povsod živijo dlje od moških. Nova mednarodna raziskava, ki jo je vodila Johanna Stärk z inštituta Max Planck za evolucijsko antropologijo v Leipzigu, pa kaže, da razlog ni le v genetiki, temveč tudi v tako imenovanem pritisku parjenja oziroma v energiji, ki jo posamezen spol porabi za razmnoževanje in privabljanje partnerjev.
Analiza podatkov več kot tisoč vrst sesalcev in ptic iz živalskih vrtov je pokazala, da imajo samice sesalcev v povprečju za 12 do 16 odstotkov daljšo življenjsko dobo kot samci. Podobno pravilo velja tudi pri človeku: ženske živijo v povprečju nekaj let dlje od moških – ne glede na državo, kulturo ali obdobje.
Raziskovalci so potrdili t. i. hipotezo heterogametnega spola, ki pravi, da ima spol z dvema enakima spolnima kromosomoma (XX pri sesalcih in ZZ pri pticah) genetsko prednost. Ti kromosomi delujejo kot nekakšno varovalo pred škodljivimi mutacijami. Moški, ki imajo kombinacijo XY, tega varovala nimajo in zato tudi hitreje podležejo vplivom staranja in bolezni.
A genetika ni edini razlog. Po ugotovitvah raziskovalcev ima pomembno vlogo tudi spolna selekcija, torej naravni pritisk, da posamezniki razvijajo lastnosti, ki jih naredijo bolj privlačne za nasprotni spol. Samci poligamnih vrst sesalcev, denimo jeleni ali levi, vlagajo ogromno energije v boj za samice, rast telesa in razvoj orožij, kot so rogovi ali kremplji. Vse to pa skrajšuje njihovo življenjsko dobo. Nasprotno pa pri pticah, kjer so vrste večinoma monogamne, takšen pritisk skoraj ne obstaja. Samci, ki ne potrebujejo razkošnega perja ali zapletenih plesov za privabljanje samic, pogosto živijo dlje.
V živalskih vrtovih, kjer živali niso izpostavljene plenilcem, lakoti ali boleznim, se spolne razlike v pričakovani življenjski dobi celo povečajo. Samice sesalcev tam živijo v povprečju 16 % dlje od samcev, pri pticah pa imajo moški rahlo prednost – približno 6 % daljšo življenjsko dobo. Med sesalci je bila razlika najbolj očitna pri kopitarjih, kot so konji, zebre in nosorogi, kjer samice živijo bistveno dlje. Pri mesojedih živalih, denimo tigrih in volkovih, pa je razmerje pogosto obratno.
Stärkova in njena ekipa so zaključili, da so tovrstne razlike evolucijsko globoko zakoreninjene. Dolgoživost samic se pojavlja tudi pri naših najbližjih sorodnikih – šimpanzih in gorilah. "Naše ugotovitve pomagajo razložiti, zakaj ženske že tisočletja živijo dlje od moških," je povedala Stärkova in dodala: "Ta prednost je verjetno del naše evolucijske zgodovine – nekaj, kar smo podedovali od skupnih prednikov." Z drugimi besedami: razlog, da ženske po svetu živijo dlje, ni naključje ali posledica sodobnega življenjskega sloga. Gre za biološko zakonitost, staro milijone let in zapisano globoko v DNK življenja.
