O medijski svobodi v Srednji Evropi, tudi v Sloveniji

Novinarji in novinarke iz Slovenije, Poljske, Češke in Madžarske so v okviru spletne razprave Mednarodnega inštituta za tisk (IPI) o prihodnosti medijev v Srednji Evropi spregovorili o izzivih, s katerimi se soočajo na področju neodvisnih medijev. Zadeve so najbolj zaskrbljujoče predvsem na Madžarskem, kjer je Viktor Orban znova zmagal na volitvah.

Zaskrbljenost madžarskih novinarjev

Odgovorni urednik madžarske revije HVG Marton Gergely je v pogovoru priznal, da se je bilo težko soočiti s takšno zmago Orbanove stranke Fidesz, ki je v začetku aprila osvojila dvotretjinsko večino v parlamentu. Takšen uspeh pa je bil po njegovem mnenju možen predvsem zaradi nadzora nad mediji, saj okoli tretjina prebivalstva ne spremlja nič drugega kot medije pod Orbanovim nadzorom.

Med drugim pa so opazili, da so laži in dezinformacije, ki jih je širila vlada, dosegle tudi podpornike opozicije, kar je verjetno vplivalo na volitve, saj so jim začeli verjeti, je dodal.

Pri nas v ospredju STA in RTV

Na drugi strani pa je v Sloveniji na nedavnih volitvah izgubil Orbanov zaveznik, predsednik SDS Janez Janša. Kot je ocenil urednik Sobotne priloge Ali Žerdin, je v poraz trenutnega slovenskega premierja vodilo med drugim slabo upravljanje s pandemijo covida-19, neuspešnost pri prevzemu nadzora nad večjimi mediji, predvsem časopisi so ostali neodvisni, in neuspeh pri uničenju Slovenske tiskovne agencije.

🇸🇮 Moving to #Slovenia, veteran journalist Ali Žerdin argues that the failure of Janez Janša's government to wield greater control over daily newspaper market - plus politically costly effort to bring Slovenian Press Agency to heel - were part of the reason his election defeat pic.twitter.com/kjeDrfCWnz

— IPI-The Global Network for Independent Journalism (@globalfreemedia) May 2, 2022

Izpostavil je tudi, da čeprav je bila vlada uspešna pri prevzemu nadzora nad RTV Slovenija, pa se je med predvolilno kampanjo izkazalo, da so bili odgovorni za vodenje soočenj neprofesionalni in amaterji. "Predvsem zadnje soočenje je bilo bolj podobno Monty Pythonu kot resnemu televizijskem dogodku," je ocenil.

Na Češkem celo pozitivne spremembe

Prehod v svetlejše čase je izpostavila odgovorna urednica češkega portala Forum24 Johana Hovorkova. "Lahko povem nekaj dobrih novic. Imamo demokratično vlado z vsemi njenimi problemi," je dejala o novi vladi Petra Fiale, ki je na oblasti od decembra lani.

Czechia’s new PM Petr Fiala announced yesterday that he has dismissed the previous government’s plan to require the elderly and people in some professions to get vaccinated.

The mandate was to be introduced by March.

The PM said he doesn’t want to increase divisions in society. pic.twitter.com/rM4X3T88wx

— Visegrád 24 (@visegrad24) January 21, 2022

Ocenila je, da prihaja do pozitivnih sprememb, tako novinarji na svoja vprašanja znova dobijo odgovore. Obenem se obeta sprememba na področju javnih medijev, saj bi člane v nadzornih organih po novem morali potrditi tudi v senatu, ne le v spodnjem domu parlamenta, je dodala.

Poljaki o treh glavnih televizijah v državi, ena izrazito provladna

Michal Broniatowski iz poljskega portala Onet pa je glede razmer na Poljskem opozoril, da je vladajoča stranka Zakon in pravičnost (PiS) skušala omejiti medije. Predvsem je šlo za do vlade kritično televizijo TVN24, ki je v ameriški lasti, a naj bi ZDA nato prepričale poljskega predsednika Andrzeja Dudo, da je vložil veto. Sicer pa je pojasnil, da so na Poljskem tri glavne televizije, ki imajo približno enakovreden delež na trgu, pri čemer je ena izrazito provladna.

🇵🇱 The presidential veto of so-called #LexTVN legislation was a near miss for media pluralism & media independence in #Poland, says @onetpl /PoliticoPL journalist @MBroniatowski. While many problems remain, he says on a national level Poland’s media landscape is still pluralistic pic.twitter.com/wXIif77UMK

— IPI-The Global Network for Independent Journalism (@globalfreemedia) May 2, 2022

Tudi o nevarnosti ruske propagande

Gergely in Johana Hovorkova sta danes izpostavila še nevarnost ruske propagande. Ta je precej prisotna na Madžarskem, kjer se med drugim vleče zgodba, češ da Rusija v Ukrajini brani svoje interese, je pojasnil Gergely. Johana Hovorkova pa je presenečena nad nekaterimi konservativnimi mediji, ki sedaj posredno širijo rusko propagando, med drugim z zgodbami o tem, da ni jasno, kdo je izvedel pokole v Buči.

IPI je spletno razpravo organiziral pred dnevom svobode medijev, ki ga obeležujemo vsako leto 3. maja. Osrednja tema je bila prihodnost medijske svobode v Srednji Evropi po nedavnih volitvah v senci ruske invazije na Ukrajino.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord