"Neprimerno," so komentirali sodelujoči v debati.
Na platformo Reddit se ljudje obračajo z najrazličnejšimi vprašanji o odnosih, politiki, turizmu, kraju, v katerem živijo – nekatera so pomembna, druga povsem banalna, nekatera smiselna, druga pa rahlo provokativna.
V to skupino bi lahko spadalo tudi vprašanje, ki se je nedavno pojavilo na Reddit podstrani z naslovom Ljubljana. Postavila ga je prebivalka Ljubljane, ki pri pisanju ni ovinkarila.
"Bom vprašala kar naravnost," je začela. "Ali lahko jem na avtobusu? Na primer če bi zjutraj imela v stekleni posodici ovsene kosmiče?"
Morda vas zanima tudi:
- Tujec izgovoril, kar si mislijo mnogi: "Kako je mogoče, da se Ljubljančani povsod vozijo z avtom?"
- Ljubljančani imajo dovolj: “To ni več mesto, ampak izložba!”
Kakšno vprašanje je to?
To je bilo vse. A vendar je vprašanje marsikoga presenetilo. Ker je bilo tako vsakdanje in banalno, po drugi strani pa naj bi bil odgovor nanj, vsaj takega mnenja je večina, očiten. Podobno kot na vprašanje, ali lahko popoldne namesto doma malo zadremamo kar na klopci v parku pred hišo: ni prepovedano, vseeno pa tega večina ne počne.
"Kakšno je to pravzaprav vprašanje?" je bil presenečen nek uporabnik. "Še kot mala deklica ali fant veš, da se na avtobusu ne je sladoleda. Vsaj jaz se spomnim tega znaka. Da pa bi jedel ostalo hrano ... niti pod razno. Zakaj? Ker je takoj vonj hrane za ostale. In ta vonj na avtobus ne spada. Poleg tega: jesti na avtobusu? Kjer se dnevno na tem stolu izmenja vsaj kakšnih dvesto ljudi? Ojoj!"
"Osebno me moti, ko ljudje jejo na avtobusu, če se hrano voha. Zdi se mi zelo neobzirno do ostalih. Kosmiči se mi ne zdijo ravno problematična hrana, mislim, da se je ne voha. Ampak ali ne bi bilo lažje pač tistih pet ali deset minut prej vstati in pojesti doma?" pa je zanimalo nekoga drugega.
V stiski s časom
Na to se je ponovno oglasila avtorica objave. "Hvala za odgovor, razmišljala sem, če bi jedla kosmiče, ker sem zjutraj zelo v stiski s časom ... morda pa bom nekako uspela pojesti teh nekaj minut stoje, ko čakam na avtobus. Saj ni tako hudo, ampak na splošno sem hotela slišati odgovore, da vem, če si upam . Saj vas vse razumem, ampak ja, včasih imaš morda samo na avtobusu čas, da poješ zajtrk."
Kljub dodatnemu pojasnilu ni prepričala sodelujočih. "Neprimerno," je bil strog nekdo. "Nihče nima tako malo časa, da zjutraj ne bi mogel v desetih minutah pojesti enih ubogih kosmičev. To so samo neke instagram finte, ko ljudje mislijo, da prihranijo čas. Pa še fino si je zobe umiti po hrani."
Eden od sodelujočih si je vzel čas za malo daljši odgovor. "To ni v redu, vstani pet minut prej in pojej doma ali pa pred službo oziroma šolo. Vedno obstaja verjetnost, da se ti zadeva prekucne in je ne boš mogla očistiti, potem bo pa petdeset ljudi imelo kosmiče na hlačah tisti dan. Take stvari se potem tudi normalizirajo in ljudje to delajo vedno pogosteje, z drugimi stvarmi. Ti kosmiče, on sirovko, naslednji sendvič s poli salamo ... naenkrat imaš vse ročaje mastne od bureka, vse sedeže prekrite z drobtinami. Pogojno se mi zdi sprejemljivo, če greš recimo gor na eni izmed prvih postaj neobljudenega avtobusa in zaključiš, še preden je zasedenih 10 % sedežev."
Vseeno pa so se našli tudi Ljubljančani, ki so na avtobusu že jedli. "Ko sem bil star šestnajst, sva se s kolegom v večernih urah večkrat konkretno zadeta vračala iz Ljubljane in na avtobusu grizljala Subway. Nihče ni nič rekel."
Novo na Metroplay: "To je magija, stvar oživi" | N1 podkast s Suzano Lovec