Reševanje s helikopterjem: od poškodbe do paničnega napada (zakaj so reševalci tudi psihiatri)

Gorska reševalna zveza Slovenije poroča, da število reševanj v gorah in na težko dostopnih terenih vedno bolj narašča. Kot smo poročali, ta trend opazujejo že zadnji deset let, vsako leto pa se srečujejo z rekordnim številom nesreč. Kot so zapisali v odgovoru za Metropolitan, je bilo vsega skupaj letos reševanj s helikopterjem 249, lani pa 295.

Pred dvema tednoma je na Nanosu vnovič potekalo precej dramatično reševanje. Gobarki je na pomoč priskočila Gorska reševalna služba Tolmin, saj ji je zdrsnilo, ob tem pa si je huje poškodovala nogo. Na družbenem omrežju so zapisali: "Reševalci GRS Tolmin-skupina Ajdovščina in GRS Ljubljana-skupina Postojna smo poškodovanko oskrbeli, jo na nosilih prenesli na odprt prostor, namestili v heli vrečo in pripravili za dvig v helikopter. Odpeljana je bila v bolnišnico Šempeter." Ob koncu so ji zaželeli čimprejšnje okrevanje. 

Izkušen gorski reševalec in inštruktor Gorske reševalne zveze Slovenije Robert Kovač je ob tem za Metropolitan pojasnil, kako sicer potekajo reševanja s helikopterjem. Lahko si namreč predstavljamo, da gre za precej travmatično izkušnjo. 

Viseti v zraku na vrvi in se pri tem hitro premikati ni nekaj, v čemer bi navaden človek užival. Še toliko bolj, ker je prevoz s helikopterjem običajno povezan z resno zdravstveno težavo.

"Vsak dvig helikopterja je nekaj posebnega, ker mora biti ponesrečenec na to pripravljen tako psihično kot fizično. Zgodi se lahko tudi, da oseba zaradi strahu ne želi v heli vrečo, kar lahko ob reševanju predstavlja največji problem," je izpostavi Robert Kovač in v nadaljevanju razkril, da pride tudi do trenutka, ko morajo zdravniki poseči tudi po "drastičnih" ukrepih.

"V teh primerih je psihično prepričevanje dostikrat uspešno, če pa nam osebe ne uspe pripraviti do tega, da bi šla v heli vrečo, pa odločitev sprejme zdravnik. Osebi lahko v tem primeru ponudijo tudi pomirjevala. Nesreče se sicer med takimi reševanji še niso zgodile," je zaključil Robert Kovač.

Gorska reševalna zveza Slovenije pa ob tem odgovarja: "Heli vreča je uporabljena takrat, ko ponesrečenec potrebuje imobilizacijo in je na nosilih. Velikokrat se oseba (npr., če je nepoškodovana) dvigne v helikopter z jeklenico ali pa gre oseba sama v helikopter, če ta lahko pristane." Točnih podatkov glede tega, kolikokrat je bila pri helikopterskem reševanju uporabljena heli vreča, sicer nimajo.  

Obenem so pojasnili, da nesreč pri takšnem načinu reševanja do zdaj še ni bilo. "Tip reševanja je odvisen od tipa poškodbe - glede na to se odločimo, ali bo reševanje helikoptersko ali klasično. Hkrati pomembno vlogo igrajo tudi vremenske razmere - če so te izredno slabe, helikopter ne more vzleteti. V tovrstnih situacijah se potem izvaja klasično reševanje," so razložili.

Nasveti Gorske reševalne zveze

Gorska reševalna zveza je delila sledeče nasvete, s katerimi bi bilo reševanj v gorah manj: 

-Izberite turo, primerno svoji telesni in duševni pripravljenosti. V večji skupini se je treba prilagoditi zmožnostim najšibkejšega udeleženca. Upoštevajte svoje zdravje in zdravje drugih udeležencev.

-Upoštevajte vreme, spremljajte vremensko napoved. Ne podajajte se na pot, če niste prepričani o dobrih vremenskih razmerah.

-Ustrezno se opremite - za vsak cilj, pa naj bo ta manj ali bolj zahteven, je treba izbrati ustrezno opremo, od katere sta zelo odvisni kakovost in varnost našega vzpona. Po namembnosti poznamo več vrst opreme: obleko, obutev, tehnično in varovalno opremo (pas in čelada), bivak itd.

-Obvestite svojce/znance o namenu - kadar greste na turo sami ali v skupini, vedno napišite komu, ki ostane doma ali v dolini, kam nameravate iti in kdaj se boste vrnili.

-Preden se podate na turo/pohod, napolnite baterijo mobilnega telefona.

-Vezano na gobarje bi posebej izpostavili primerno obutev in pazljivost (spolzke korenine v gozdovih so velikokrat razlog za poškodbe pri padcih). Prav tako bi priporočali načrtovanje poti oz. poznavanje terena, ki ga boste obiskali.

Ali reševanje v gorah ne bo več brezplačno? 

Ob nedavnem obisku Sotočja je sicer minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar povedal, da bo brezplačen način reševanja treba spremeniti, pri tem pa se ozreti po drugih alpskih državah. Kot je poročal STA, je povedal, da je nedopustno, da slabo ali neprimerno opremljeni pohodniki spravljajo v nevarnost gorske reševalce in helikopterske posadke. 

Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere