Amanda Buhinjak | 10. 5. 2022, 18:02

Boštjan Videmšek in Maja Prijatelj Videmšek: "Ko ubijamo živali, ubijamo sebe. Ko uničujemo ekosisteme, brišemo tudi svoj svet"

Matjaž Krivic
Boštjan Videmšek in Maja Prijatelj Videmšek: "Ko ubijamo živali, ubijamo sebe. Ko uničujemo ekosisteme, brišemo tudi svoj svet" (foto: Matjaž Krivic)

Nastala je knjiga, ki je tako polna bolečine in hkrati upanja, da te nauči, kako človeški so živalski odnosi. Pogovarjali smo se, zakaj je izumrtje belih nosorogov problematika, ki nam je bližje, kot si znamo predstavljati. 

Prva skupna knjiga zakoncev Boštjana Videmška in Maje Prijatelj Videmšek z naslovom Zadnji dve: Najin in Fatu, reševanje vrste na robu izumrtja govori zgodbo o možnosti za naravno nadaljevanje vrste severnih belih nosorogov. A te ni več, saj je pred leti umrl zadnji samec, ki bi omogočal njeno nadaljevanje.

Videmšek se zadnja leta posveča spopadanju s podnebno krizo. Skupaj s fotografom Matjažem Krivicem brskata po svetu in prisegata na novinarstvo, ki ponuja rešitve. Ob pisanju te zgodbe se mu je tokrat pridružila tudi Maja. 

Zgodbe, ki pišejo knjige

O občutjih, vtisih in vsakič znova pozabljeni pomembnosti tematike ogroženih vrst, ki je tesno povezana s podnebnimi razmerami, smo se pogovarjali z Boštjanom in Majo. Njuni iskreni odgovori vas bodo podučili, zakaj o ogroženih živalskih vrstah ne znamo niti premišljevati. 

Knjiga, ki bo izšla junija, govori o Najin in Fatu. Sta zadnji dve preživeli nosoroginji, ki ju najdemo v Afriki. Ker ne Najin ne Fatu nista sposobni zanositi, so se odločili za umetno oploditev s pomočjo prenosa zarodkov v nadomestne matere sorodnih južnih belih nosorogov. Prvi prenosi zarodkov se bodo zgodili v tem ali naslednjem letu. 

Kaj se je v vas "prebudilo", da ste se odločili napisati knjigo prav o njima? 

Razlogov, da sva se lotila te knjige, je bilo več. Severni beli nosorogi so funkcionalno že izumrla vrsta. V kenijskem rezervatu Ol Pejeta živita le še dve samici Najin in Fatu, mama in hči. Zaradi zdravstvenih težav ne moreta zanositi. Leta 2015 je nastal mednarodni znanstveni konzorcij BioRescue. Lotili so se iskanja rešitev. Prvi laboratorijski zarodek severnega belega nosoroga je leta 2019 ustvaril dr. Cesare Galli v Cremoni. Do zdaj jih je ustvaril 14. V prihodnjih mesecih bodo – asistirana reprodukcija – prvi zarodek vstaviti v nadomestno mati, južno belo nosoroginjo. To je skrajni rob znanosti, ki poskuša rešiti, kar je zagrešilo človeštvo. Genocid nad vrsto. 

Foto: Maja Prijatelj Videmšek 

Boštjan Videmšek (1975) je dolgoletni novinar in vojni poročevalec Dela, ki je zadnjih nekaj let ponovno na svobodi. V zadnjih petindvajsetih letih je poročal iz vseh ključnih svetovnih kriznih žarišč, denimo iz Afganistana, Iraka, Demokratične republike Kongo, Sirije, Pakistana, Kosova ... V živo je doživel tudi uničujoči cunami v jugovzhodni Aziji. Je avtor sedmih knjig in dveh gledaliških predstav. 

Česa o ogoženih vrstah živali ljudje pravzaprav ne razumemo, pa bi morali? 

Severni beli nosorogi so žrtev vojn, geografije, pohlepa, človeške norosti. Vsi elementi velike zgodbe so tu. Povezala sva jih – z intenzivnim terenskim delom in ducat skrajno zahtevnih intervjujev – v knjigo. Ne vemo, da je trenutno kritično ogroženih 16.000 znanih živalskih vrst. Ne vemo, da naš plenilski način življenja pobija, pustoši, uničuje, razkraja. Ne vemo, ker si ne postavljamo vprašanj. Ne razumemo, da z ostalimi vrstami živimi v soodvisnosti. Ko ubijamo živali, ubijamo sebe. Ko uničujemo ekosisteme, brišemo tudi svoj svet.

Foto: Matjaž Krivic

Knjiga Zadnji dve celovito predstavlja zgodbo Najin in Fatu, ki je tudi zgodba sodobnega izumiranja mnogih živalskih vrst. To je posledica vojn, divjega lova, globalnega trga z divjimi živalmi, podnebnih sprememb ter ekonomskega in geopolitičnega ozadja. Obenem je tudi zgodba o prizadevanjih znanstvenikov z vsega sveta za ohranitev vrst(e).

Kako se lokalni prebivalci trudijo ohranjati najugodnejše razmere za njuno preživetje?

Lokalni prebivalci v naravnem habitatu severnih belih nosorogov so bili prav tako žrtev brutalnih vojn – denimo v Sudanu, severnem in južnem, Čadu, genocida v Ruandi in afriške "svetovne vojne" v Demokratični republiki Kongo. Najin in Fatu živita strogo zaščiteni v zasebnem rezervatu. En sam nosorog ne more več preživeti v divjini, tako hudo je.

Foto: Matjaž Krivic

Je ta knjiga za vas morda iz kakšnega vidika še posebej pomembna?

Knjiga je za naju oba pomembna, ker je prva skupna. Pomembna je tudi zato, ker sva tu združila vse, kar naju zanima in kar znava.

Pomembna je, ker ponuja upanje, odgovore, rešitve. Pomembna je, ker jo posvečava ubitemu najboljšemu prijatelju. Lani so ga med opravljanjem novinarskega dela ubili divji lovci povezani z Al Kaido.

Foto: Matjaž Krivic

Pisateljica Irena Štaudohar v svojem odzivu na knjigo povzame smisel in pomen zgodbe, ki je veliko več od tega, za kar se predstavlja: "Nisem še brala resničnih zgodb, ki bi bile bolj žalostne in hkrati tako lepe, ki bi me toliko naučile o preživetju. To je zgodba o tem, kako lepe in posebne so živali in kako kruta in dobra žival je lahko človek. Ta knjiga je Noetova barka upanja."  

Knjiga Zadnji dve bo izšla 1. junija 2022, v prednaročilu pa jo lahko naročite že zdaj.

Zaradi svojih prizadevanj je bil Boštjan leta 2020 izbran za ambasadorja evropskega podnebnega pakta, leta 2015 pa za enega od mladih voditeljev Evrope.

Spremljajte Metropolitan na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.