Lansko leto je bilo za slovensko kmetijstvo prelomno.
Skupna kmetijska proizvodnja se je lani povečala za pet odstotkov, stopnje samooskrbe pa so se zvišale pri žitu, krompirju, zelenjavi, sadju in medu, izhaja iz poročila o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva za leto 2024. Občutno boljši kot predlani so bili tudi ekonomski kazalci, so sporočili z ministrstva za kmetijstvo.
Po navedbah pristojnih so v poročilu zbrani najpomembnejši proizvodni in ekonomski rezultati o slovenskem kmetijstvu, živilstvu, gozdarstvu in ribištvu, ki so pripravljeni na podlagi podatkov Statističnega urada RS, ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter drugih uradnih virov. Poročilo se osredotoča na podrobno vsebinsko interpretacijo lanskih podatkov s poudarkom na primerjavi s predhodnim letom.
Kot so izpostavili na ministrstvu, je kmetijstvo z gozdarstvom, lovstvom in ribištvom k skupni bruto dodani vrednosti lani prispevalo 1,7 odstotka, delež zaposlenosti v teh dejavnostih pa je znašal 6,1 odstotka.
Po začasnih podatkih popisa kmetijskih gospodarstev iz leta 2023 na ministrstvu opozarjajo na nadaljevanje trenda njihovega postopnega upadanja. Povprečno kmetijsko gospodarstvo v Sloveniji obdeluje 8,9 hektarja kmetijskih zemljišč v uporabi, kar je približno trikrat manj kot znaša povprečje v 27 državah članicah EU.
Skupna kmetijska proizvodnja se je povečala za pet odstotkov
Predvsem zaradi rasti rastlinske pridelave v višini 10odstotkov, medtem ko je živinoreja ostala na enaki ravni. V lanskem letu pa se je ustavil tudi trend zmanjševanja proizvodnje na agregatni ravni.
Po pojasnilih ministrstva se je lani povečala razpoložljivost količine za prehrano na prebivalca pri večini rastlinskih in živalskih proizvodov, in sicer pri žitu, zelenjavi in sadju ter pri vseh pomembnejših vrstah mesa, mleku in mlečnih izdelkih. Na enaki ravni je ostala razpoložljiva količina za prehrano pri krompirju, rižu, jajcih in medu, medtem ko se je količina sladkorja zmanjšala.
Po podatkih državnega statističnega urada je lani domača proizvodnja presegala domačo porabo pri mleku (129 odstotkov), perutninskem mesu (107 odstotkov) in koruzi za zrnje (103 odstotke). Stopnja samooskrbe se je pri žitu zvišala na 81 odstotkov, krompirju na 41 odstotkov, zelenjavi na 38 odstotkov, sadju na 27 odstotkov in pri medu na 51 odstotkov. Na drugi strani se je stopnja samooskrbe pri govejem mesu znižala na 98 odstotkov, svinjskem mesu na 35 odstotkov ter pri jajcih na 87 odstotkov.
Cene kmetijskih pridelkov in proizvodov so ostale visoke. Medtem ko so nominalno ostale skoraj nespremenjene, so se ob upoštevanju inflacije realno znižale za 1,2 odstotka. V živinoreji so cene padle, pri rastlinskih pridelkih pa so se zvišale. Čeprav so se cene živali in živalskih proizvodov nekoliko znižale, pa so še vedno nad povprečjem zadnjega desetletja.
Glede na podatke statistikov so se lani cene proizvodnih inputov za kmetijstvo nominalno znižale za 3,9 odstotka, realno pa za 5,8 odstotka.
Na ministrstvu opozarjajo tudi na občutno bolje ekonomske rezultate kmetijstva v letu 2024 glede na predlani
Neto dodana vrednost kmetijstva se je realno povečala za okoli dve petini, faktorski dohodek pa realno za skoraj petino. Ob nekoliko višji vrednosti kmetijske in občutno nižji vmesni potrošnji je faktorski dohodek nominalno znašal 617 milijonov evrov oziroma 8800 evrov na polnovredno delovno moč.
Proračunska izplačila za kmetijstvo so lani dosegla 437,5 milijona evrov, kar je za osem odstotkov več kot v 2023, od tega je bilo največ sredstev namenjenih za razvoj podeželja (216,9 milijona evrov).
Po navedbah ministrstva živilskopredelovalna industrija lani ni beležila napredka. Med glavnimi izzivi so pristojni izpostavili visoke stroški energentov in močno konkurenco.
Lani se je glede na začasne podatke ponovno povečala tudi blagovna menjava agroživilskih proizvodov s tujino. Vrednost izvoza se je okrepila za devet odstotkov, uvoza pa za tri odstotke. Zunanjetrgovinski primanjkljaj se je zmanjšal na 1,5 milijarde evrov, potem ko je predlani dosegel 1,6 milijarde evrov. Pokritost uvoza z izvozom se je medtem povečala na 60 odstotkov, potem ko je bila predlani 57-odstotna. Slovenija je tudi lani ostala neto uvoznica pri večini carinskih tarif agroživilskih proizvodov.
Površina gozdov je lani obsegala 59,1 odstotka celotne površine države. Posekanih je bilo 5,7 milijona kubičnih metrov lesne mase, kar je 80 odstotkov možnega poseka glede na gozdnogospodarske načrte. Proizvodnja gozdnih lesnih sortimentov je znašala 4,9 milijona kubičnih metrov oziroma osem odstotkov več kot leta 2023, predvsem zaradi večjega obsega sanitarnega poseka.
