Šarec pridružitev Natu označil za enega največjih dosežkov Slovenije

Članstvo v zvezi Nato je eden največjih dosežkov Slovenije, je na razpravi na Brdu pri Kranju pred obletnico širitve zavezništva izpostavil obrambni minister Marjan Šarec. Z romunskim kolegom Angelom Tilvarjem in državnim sekretarjem v premierjevem kabinetu Vojkom Volkom so vojno v Ukrajini označili za enega največjih izzivov zavezništva.

Šarec: "Zavezništvo je preživelo"

"Zveza Nato se je od svoje ustanovitve leta 1949 soočila s številnimi perečimi izzivi, zaradi katerih je doživela temeljito preobrazbo. Leta 2019 smo se soočali tudi z izrazom, da je Nato možgansko mrtev. Vendar je zavezništvo kljub vsemu preživelo," je na panelni razpravi z naslovom Vrnitev h koreninam in kolektivni obrambi dejal Šarec.

Nato je najmočnejše vojaško zavezništvo na svetu, je nadaljeval in članstvo v njem označil za enega največjih dosežkov Slovenije. Prepričan je, da tudi danes večina prebivalcev podpira članstvo Slovenije v Natu.

"Zato nas ne bi smeli motiti tisti, ki želijo iz zavezništva izstopiti oziroma biti nevtralni, saj nevtralnost pomeni še večje izdatke za obrambo kot v primeru kolektivne varnosti," je dodal.

Romunski pogled

Romunski minister Tilvar je medtem dejal, da je Nato za mnoge dolgo časa veljal kot samoumeven, češ da ga ni treba krepiti. Državni sekretar za mednarodne zadeve ter nacionalno in mednarodno varnost v premierjevem kabinetu Volk pa je poudaril, da je bilo obdobje, ko je v ZDA predsedoval Donald Trump, v mnogih pogledih dobro za Evropo, saj smo po njegovem predolgo živeli v coni udobja.

"Več let so nas številni politiki prepričevali, da so obrambni izdatki neumni in da nas nihče nikoli ne bo napadel. In potem se je zgodila vojna v Ukrajini. Skušali so nas prepričati, da ne smemo širiti Nata, saj s tem izzivamo Rusijo. Mnogi so tudi trdili, da se Rusija boji Nata, zato naj se zavezništvo ne bi smelo razširiti do meja Rusije," je nadaljeval.

Tudi o Putinu

Ob tem je poudaril, da se ruski predsednik Vladimir Putin nikoli ni bal Nata. "Bal se je demokracije," je dodal.

Opozoril je tudi, da so mnogi pred leti Nato označili za nevarno in agresivno zavezništvo ter kot dokaz navajali obstreljevanje Beograda leta 1999. "Pozabili smo zagovarjati svoja stališča. Nismo se nekega dne zbudili in odločili, da bomo kar tako bombardirali Beograd, temveč smo se odzvali na možnost, da bi se Srebrenica lahko ponovila," je pojasnil.

Izpostavil je tudi pomen prihajajočih ameriških predsedniških volitev na prihodnost čezatlantskih odnosov. "Odnosi bodo močnejši, ko se bomo zavedali, da moramo okrepiti obrambne izdatke in da mora biti vsaka članica sposobna poskrbeti za svojo obrambo," je dodal.

Tilvar je dejal, da si v Romuniji pred vojno nihče ni predstavljal, da bo na Črnem morju plavalo na desetine min. "Nihče si ni predstavljal niti tega, da bi na romunskem ozemlju lahko našli ostanke ruskih dronov," je dodal.

Šarec je poleg vojn v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu spomnil tudi na dogajanje na Zahodnemu Balkanu, zlasti na kibernetske grožnje regiji. "Zahodni Balkan je postala šahovnica za velike igralce kot sta Rusija in Kitajska," je opozoril. Volk pa je kot enega od korakov za ustavitev Putina izpostavil zagotavljanje varnosti na Zahodnem Balkanu pred ruskim vplivom.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord